Izrael razmišlja o podaljšanju premirja v Gazi
Izrael razmišlja o podaljšanju 42-dnevnega premirja v Gazi, ki se je začelo 19. januarja s podporo ZDA ter posredovanjem egiptovskih in katarskih mediatorjev, saj si prizadeva zagotoviti vrnitev preostalih 63 talcev, navaja Reuters. Začetna faza dogovora, ki naj bi se zaključila v soboto, za zdaj ne predvideva nadaljevanja pogovorov o prihodnosti enklave, kar ostaja odprto vprašanje.
Izraelski uradniki so nakazali, da bi se premirje lahko podaljšalo, če bi to omogočilo varno vrnitev talcev, sicer pa se bojijo vrnitve spopadov ali zamrznitve trenutnega stanja, ki bi lahko vključevalo blokado humanitarne pomoči v Gazo. Namestnica zunanjega ministra Sharren Haskel je v Jeruzalemu poudarila previdnost Izraela in dejala, da možnost podaljšanja ni izključena, a le pod pogojem izpolnitve ključnih zahtev.
Prva faza sporazuma je že prinesla izpustitev 29 izraelskih talcev in petih Tajcev v zameno za več sto palestinskih zapornikov, medtem ko je Izrael umaknil vojake z nekaterih položajev v Gazi. Vendar je proces zastal, saj Hamas očita Izraelu kršitve dogovora, Izrael pa odlaša z izpustitvijo več kot 600 Palestincev. Predstavnik Hamasa Basem Naim vztraja pri popolnem umiku izraelskih sil in trajni prekinitvi ognja, kar za zdaj ostaja nedosegljivo.
Pogajanja o prihodnosti Gaze v slepi ulici
Pogovori o drugi fazi premirja, ki bi vključevali izpustitev preostalih talcev in dokončen konec vojne, so v zastoju. Izrael in Hamas nista začela resnih pogajanj, saj med stranema zeva prepad glede ključnih vprašanj, kot sta upravljanje Gaze in dokončna ustavitev spopadov. Haskel je priznala, da je pričakovati napredek v nekaj dneh nerealno, saj gre za zapletena vprašanja, ki zahtevajo čas. Ameriški odposlanec Steve Witkoff naj bi v sredo nadaljeval razprave v Izraelu, a uradniki pravijo, da glavni pogajalci še niso sedli za isto mizo. Katarski premier je sicer že 6. februarja na Floridi z Witkoffom razpravljal o izvajanju prve faze in pripravi na drugo, a jasnih rezultatov ni.
Izrael vztraja, da Hamas ne sme imeti vloge v prihodnjem vodenju Gaze, medtem ko Hamas dopušča, da ne bi nujno obdržal nadzora, a zahteva vključenost v odločitve. Negotovost dodatno zapletajo predlogi, kot je Trumpova ideja o preselitvi Palestincev iz Gaze za razvoj obale, ki jo podpirajo nekateri v Izraelu, a jo zavračajo arabske države in Palestinci.
Konflikt se je zaostril po terorističnem napadu Hamasa 7. oktobra 2023, ko je bilo ubitih okoli 1200 ljudi, 251 pa ugrabljenih. Izraelski povračilni udari so po palestinskih podatkih ubili preko 48.000 ljudi in uničili večji del Gaze.
Portal24; Foto: Pixabay
