Izraelske oblasti so sporočile, da je bil v zadnjih napadih v Teheranu ubit eden najvplivnejših ljudi v iranskem varnostnem aparatu Ali Laridžani. Iran smrti za zdaj ni potrdil, kar dodatno poglablja negotovost v že tako zaostrenih razmerah na Bližnjem vzhodu.
Izraelski obrambni minister Israel Katz je dejal, da je bil Laridžani „sinoči eliminiran“, premier Benjamin Netanjahu pa je v televizijskem nagovoru napad označil kot pomemben udarec za iransko oblast. „Odpravili smo vodjo sistema, ki dejansko vodi Iran,“ je dejal in ostro kritiziral strukturo oblasti v Teheranu.
Če bi bila smrt potrjena, bi šlo za enega najresnejših udarcev iranskemu političnemu vrhu v zadnjih desetletjih. Laridžani je veljal za ključnega stratega, povezanega z jedrsko politiko in zunanjepolitičnimi usmeritvami države, ter za tesnega sodelavca vrhovnega vodstva.
Dogajanje prihaja manj kot tri tedne po začetku vojaškega konflikta, ki je sledil ameriško-izraelskim napadom in pretresel razmere v celotni regiji.
Stopnjevanje napadov in ciljanje vodstva
Napadi na visoke predstavnike nasprotne strani postajajo vse bolj izrazit del izraelske strategije. Po navedbah iz regije naj bi bil v ločenem napadu ubit tudi vodja paravojaške strukture Basidž, medtem ko naj bi bil tarča še eden od voditeljev palestinskega Islamskega džihada, čeprav ta informacija ni bila potrjena.
V tem okviru analitiki govorijo o strategiji ciljanih likvidacij, usmerjenih v destabilizacijo vodstvenih struktur nasprotne strani. Podobni napadi so v preteklosti že zadeli visoke predstavnike Hezbolaha in drugih oboroženih skupin. Po poročanju AFP so v Teheranu odjeknile eksplozije po noči intenzivnega bombardiranja, kar kaže na nadaljevanje vojaških operacij.
Negotovost okoli vrha oblasti
Dodatno negotovost povzroča odsotnost novega vrhovnega voditelja Mojtabe Hameneija, ki se po prevzemu funkcije ni pojavil v javnosti. Njegova nejasna vloga odpira vprašanja o stabilnosti iranskega političnega vrha v času naraščajočega pritiska. Medtem so se na družbenih omrežjih pojavila sporočila, povezana z Laridžanijem, ki pa ne potrjujejo informacij o njegovi smrti, kar še povečuje zmedo glede dejanskega stanja.
Konflikt se medtem širi tudi izven meja Irana. V Libanonu so se okrepili spopadi po vključitvi Hezbolaha, izraelska vojska pa je izvedla več napadov, tudi v bližini Bejruta. Po podatkih lokalnih oblasti je bilo razseljenih več kot milijon ljudi, število žrtev pa narašča.
Vojna vpliva tudi na globalne trge. Iran je v odziv na napade ciljal energetsko infrastrukturo in ladijski promet v regiji, kar je skoraj ustavilo promet skozi Hormuško ožino. Posledično so cene nafte znova poskočile, kar povečuje pritisk na svetovno gospodarstvo.
Diplomatska prizadevanja za umiritev razmer potekajo, vendar brez jasnih rezultatov. Več držav se izogiba neposrednemu vojaškemu vpletanju, medtem ko potekajo pogovori o zagotavljanju varnih plovnih poti za tankerje.
Na terenu pa humanitarne razmere ostajajo kritične. V južnem Libanonu številni razseljeni prebivalci iščejo zavetje, pogosto brez osnovnih pogojev za življenje. „Vsak dan prihajajo novi ljudje, prostora pa ni več,“ je opozoril eden od vodij zavetišč, kjer so nameščene množice civilistov.
