Po pobiranju krompirja, čebule ali česna marsikje ostane gola, izsušena gredica z razpokano površino. Če je zemlja trda kot kamen, je ne poskušajte takoj globoko prekopati. S tem boste ustvarili velike kepe in iz spodnjih plasti izgubili še več vlage.
Gola tla se na poznopoletnem soncu dodatno segrevajo in sušijo, ob močnem jesenskem nalivu pa se lahko površina zbije. Del hranil se lahko z vodo premakne v globlje plasti, kjer jih naslednje vrtnine težje dosežejo.
Ena od možnosti je setev rastlin za zeleno gnojenje. Katere izbrati in zakaj gorjušica ni primerna za vsako gredo, smo že pojasnili v prispevku Praznih gredic ne pustite praznih: Avgusta posejte rastline, ki bodo izboljšale tla.
Pred setvijo pa je treba pravilno pripraviti presušeno površino.
Zemljo najprej navlažite
Če motika od zemlje skoraj odskakuje, gredico zvečer temeljito zalijte in jo pustite do naslednjega dne. Voda bo postopoma zmehčala zgornjo plast, zato bo obdelava lažja in nežnejša.
Naslednji dan zrahljajte le zgornjih nekaj centimetrov zemlje. Uporabite grablje, ročni kultivator ali motiko z zobmi. Cilj ni obračanje celotne plasti, temveč razbitje površinske skorje in priprava drobljive setvene površine.
Globoko prekopavanje zelo suhih ilovnatih tal običajno ustvari trde grude, ki jih je pozneje težko zdrobiti.
Vseh plevelov ne obravnavajte enako
Mlade enoletne plevele brez semen lahko plitvo spodrežete in zdrave ostanke pustite na površini, kjer bodo začeli razpadati. Drugače ravnajte s trajnim plevelom.
Korenine slaka, pirnice, osata in drugih trdovratnih trajnic odstranite čim bolj temeljito, saj lahko že majhni koščki v vlažni zemlji ponovno poženejo. Z grede odstranite tudi bolne rastlinske ostanke in plevel z zrelimi semeni.
Seme mora priti v stik z zemljo
Za zgodnjo septembrsko setev so lahko primerne hitro rastoče rastline, kot so facelija, bela gorjušica in oljna redkev. Čas setve prilagodite navodilom na embalaži, legi vrta in vremenski napovedi.
Bela gorjušica raste hitro, vendar spada med križnice. Ne sejemo je nepremišljeno na gredo, kjer so rasli ali bodo rasli zelje, ohrovt, brokoli, redkev in druge sorodne vrtnine. Facelijo je v kolobar praviloma lažje vključiti, oljna redkev pa z močnejšo korenino pomaga pri zbitih tleh.
Seme enakomerno potresite po površini, ga rahlo zagrabite na globino, navedeno na embalaži, nato pa zemljo nežno pritisnite z ravno stranjo grabelj ali desko. Dober stik semena z zemljo je pri suši posebej pomemben.
Gredico zalivajte z nežnim curkom, da semena ne odplaknete. Do vznika površina ne sme povsem presahniti.
Če ne morete zalivati, raje uporabite zastirko
Brez dovolj vlage tudi najbolj skrbno posejana semena ne bodo vzklila. Če je zemlja povsem suha, dežja ni na vidiku in redno zalivanje ni mogoče, gredice ne puščajte gole.
Pokrijte jo z organsko zastirko, denimo s slamo, suhim listjem ali tanko plastjo zrelega komposta. Uporabite lahko tudi nepovoščen rjav karton brez lepilnega traku in barvnega tiska ter ga obtežite z organskim materialom.
Zastirka bo zmanjšala izhlapevanje, ublažila udarjanje dežnih kapelj ob tla in zavirala rast plevela. Spomladi bo zemlja pod zaščitno plastjo praviloma vlažnejša in lažje obdelovalna kot gola gredica, prepuščena soncu in zimskim nalivom.
