Jubilejni 30. Ljubljanski maraton je postregel z rekordno udeležbo. Po podatkih organizatorjev je v dveh dneh na različnih tekih sodelovalo 28.618 tekačev, lani pa 25.668. V soboto je teklo 9399 otrok in mladih, na desetkilometrski preizkušnji 6287 tekačev, v nedeljo pa se je na start polmaratona in maratona podalo še 12.932 tekačic in tekačev.
Drugi dan 30. NLB Ljubljanskega maratona sta Kenijec Enock Onchari s časom 2:04:55 in Etiopijka Haftamnesh Tesfay Haylu s časom 2:19:17 zmagala z rekordoma proge na 42 kilometrov, poroča STA.
Za zmago sta prejela vsak po 50.000 dolarjev oziroma približno 44.500 evrov, kot določajo pravila za maratone z mednarodnim zlatim znakom, med katere sodi tudi ljubljanski.
Borut Podgornik, ki je bil zadolžen za vrhunske tuje tekače, je dodal, da bo Onchari za rekord proge prejel še 12.000 dolarjev oziroma približno 10.700 evrov, Tesfay Haylu pa dodatnih 8000 dolarjev oziroma okoli 7100 evrov. Vodja maratona Barbara Železnik je povedala, da proračun prireditve znaša približno dva milijona evrov.
Vid Botolin izboljšal slovenski rekord
V osrednjem sobotnem delu programa sta na deset kilometrov po pričakovanjih zmagala Vid Botolin in Klara Lukan. Botolin je s časom 28:34 izboljšal tudi slovenski rekord v cestnem teku. V nedeljo novih slovenskih rekordov ni bilo.
Na maratonu je potekalo tudi državno prvenstvo, na katerem je Primož Kobe zasedel drugo mesto, v skupni razvrstitvi pa je bil šesti. Nekdanji olimpijec, ki ima za rekorderjem Romanom Kejžarjem drugi najboljši maratonski čas v slovenski zgodovini, je s tem nastopom končal kariero.
V sobotnih jutranjih urah so v središču mesta tekli udeleženci šolskih in srednješolskih tekov ter mladinskega teka. To je bil uvod v nedeljski preizkušnji na 21 in 42 kilometrov.
Preden se je po Slovenski cesti začela viti kolona tekačev, ki so stali v posameznih startnih conah, so predstavili države z največ udeleženci. Ob vsaki izmed desetih držav z največ tekači so predvajali eno njenih najbolj znanih in aktualnih pesmi.
Kar 35 odstotkov tekačev je prišlo iz tujine
Na Ljubljanski maraton so bili prijavljeni tekači iz 84 držav, med vsemi udeleženci pa jih je bilo 35 odstotkov iz tujine. Iz 14 držav je prišlo več kot sto tekačev, največ tujih udeležencev pa je bilo iz Hrvaške.
“Veliko smo naredili za promocijo v tujini in Ljubljanski maraton postaja vse bolj mednarodni fenomen in pomemben del svetovnih maratonov,” je dejala Železnik.
Maraton je postregel tudi z veliko novostjo. V prejšnjih letih je bil tek na deset kilometrov na sporedu v nedeljo, ob jubileju pa so ga prestavili na sobotno popoldne. Udeleženci so bili po navedbah organizatorjev s spremembo večinoma zadovoljni.
“Pohvaliti moram organizatorje za zelo dobro strateško odločitev, da so prvič tek na deset kilometrov pripravili dan pred tekoma na 21 in 42 kilometrov. Ni bilo gneče in hitenja kot v jutranjih urah v prejšnjih letih, ko smo prišli ob sedmih ali osmih. Več se je pokazalo tudi gledalcev na ljubljanskih ulicah, boljša podpora je bila,” je organizatorje pohvalila zmagovalka Lukan, tudi evropska rekorderka v cestnem teku na deset kilometrov.
Nekateri tekači so šli prek svojih zmožnosti
Železnik je pojasnila, da so se za razdelitev tekov na dva dneva odločili zaradi varnosti. Zaradi vsako leto večjega števila udeležencev je množico vse težje obvladovati, nekatere ulice pa lahko postanejo preozka grla.
“Lažje je tudi teči popoldne, ko je topleje, posebej na tako kratki progi. To je nekatere povleklo v to, da so šli prek svojih zmožnosti. Izjemno veliko jih je zato obležalo po prihodu v cilj, kaj takega že dolgo nismo videli,” je na sobotni tek spomnila Železnik.
“Tretji vikend v oktobru je bil znova tekaški praznik. Žal se Primož Kobe poslavlja, je pa to spodbuda za mlajše tekače. Obenem bo ostal vpet v atletiko kot trener, kar že počne. Vesel sem državnega rekorda Botolina. V Ljubljani poteka tudi državno prvenstvo na 42 kilometrov, za naslednje leto pa se že pogovarjamo, da bi bilo tu tudi balkansko prvenstvo,” je napovedal predsednik Atletske zveze Slovenije Primož Feguš.
Ob jubileju tudi himna, znamke in zlatniki
Organizatorji so tudi letos na Gospodarskem razstavišču pripravili sejem Tečem, ki so ga dodatno obogatili z razstavo o 30-letni zgodovini Ljubljanskega maratona. Oba dneva je za glasne ritmične zvoke skrbela tolkalna skupina The StroyMachine.
Predstavili so tudi navijaško himno, ki jo je oblikoval Anže Zavrl s skupino Gadi. Zavrl je lani maraton pretekel s harmoniko in izpolnil enega od pogojev za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, saj je nanjo igral vso pot. Pri pripravi himne so sodelovali še Rock Partyzani in mladi tolkalci Osnovne šole Livada.
Ob jubileju so med drugim izdali posebne poštne znamke in priložnostne zlatnike s podobama Klare Lukan in Vida Botolina, rekorderjev proge na deset kilometrov.
Zaradi maratona je bilo zaprtih več cest. Promet ni bil moten le v ožjem središču, kjer so bile ponekod že od četrtka popolne zapore, temveč tudi širše, na Ježici, v Bežigradu, na Viču, ob Dolenjski cesti mimo Štepanjskega naselja proti BTC ter v Stožicah. Prvi dan je bilo zaradi najkrajšega teka v okviru maratona zapor manj.
