V pogovorih se včasih zgodi, da sogovornika nehote prekinemo. Misel nas prehiti, želimo nekaj dodati ali pa se bojimo, da bomo svojo idejo pozabili. Občasna prekinitev je zato povsem običajen del komunikacije. Vendar pa obstajajo ljudje, ki sogovornike prekinjajo skoraj pri vsakem pogovoru. Takšno vedenje lahko hitro ustvari občutek napetosti ali celo nespoštovanja.
Psihologi poudarjajo, da pogoste prekinitve običajno niso naključje. Pogosto so povezane z načinom razmišljanja, osebnostjo ali komunikacijskimi navadami, ki jih človek razvije skozi življenje.
Eden najpogostejših razlogov je preprosta želja, da bi človek čim prej povedal svojo idejo. Nekateri ljudje zelo hitro razmišljajo in imajo veliko misli, ki jih želijo deliti. Ko sogovornik govori, se lahko pojavi občutek, da mora svojo misel povedati takoj, sicer bo izginila.
Zaradi tega lahko sogovornika prekinejo, še preden ta zaključi stavek. Takšno vedenje pogosto ni namerno, vendar lahko vseeno vpliva na kakovost pogovora.
Navada iz komunikacijskega okolja
Način pogovarjanja se pogosto oblikuje v okolju, kjer človek odrašča ali dela. V nekaterih družinah ali delovnih okoljih so pogovori zelo živahni in prekrivanje govora ni nič nenavadnega.
Če se človek navadi na takšen način komunikacije, lahko prekinitve dojema kot normalen del pogovora. Sogovorniki iz bolj mirnega komunikacijskega okolja pa lahko takšno vedenje razumejo kot nevljudno.
Občutek, da morajo imeti prav
V nekaterih primerih je prekinjanje povezano tudi z željo po nadzoru nad pogovorom. Človek lahko želi čim prej odgovoriti ali popraviti sogovornika, še preden ta dokonča misel. Psihologi poudarjajo, da je takšno vedenje včasih povezano z močno potrebo po dokazovanju lastnega prav ali z občutkom, da mora človek usmerjati potek pogovora.
Nestrpnost ali pomanjkanje pozornosti
Prekinjanje sogovornika je lahko tudi znak nestrpnosti. Nekateri ljudje težje prenašajo daljše razlage ali počasnejši tempo pogovora. Če sogovornik govori počasi ali dolgo razmišlja, lahko oseba hitro izgubi potrpežljivost in poseže v besedo. Takšno vedenje je pogosto povezano tudi z zmanjšano sposobnostjo osredotočanja na daljši pogovor.
Vpliv stresa in hitrega tempa življenja
Sodobni način življenja spodbuja hitro komunikacijo. Ljudje so navajeni na kratka sporočila, hitre odgovore in stalno menjavanje informacij.
Ta tempo se lahko prenese tudi v pogovor iz oči v oči. Nekateri zato govorijo hitreje, prekinjajo sogovornika ali želijo čim prej priti do bistva pogovora.
Pomembno je razumeti, da občasna prekinitev še ne pomeni težave. V živahnem pogovoru se to lahko zgodi skoraj vsakomur. Če pa se takšno vedenje ponavlja pogosto, lahko vpliva na občutek spoštovanja in poslušanosti v odnosih. Psihologi poudarjajo, da je eden najpomembnejših elementov dobre komunikacije sposobnost poslušanja. Ko sogovorniku pustimo, da dokonča misel, pokažemo zanimanje za njegovo mnenje in ustvarimo bolj odprt in spoštljiv pogovor.
