Kaj prinaša začetek uporabe novele zakona o katastru nepremičnin?

22. februarja se bodo začele uporabljati spremembe in dopolnitve Zakona o katastru nepremičnin (ZKN-A), ki so bile sprejete septembra 2025. Novela zakona po navedbah Geodetske uprave Republike Slovenije naslavlja izzive, ki so se pokazali v skoraj štirih letih izvajanja zakona, ter prinaša večjo učinkovitost evidentiranja podatkov in jasnejšo ureditev posameznih postopkov.

V prehodnem obdobju od septembra 2025 do februarja 2026 je Geodetska uprava prilagodila informacijski sistem kataster. Sprejet je bil tudi Pravilnik o izpitu za bonitiranje zemljišč, v pripravi pa so spremembe in dopolnitve pravilnika o vodenju podatkov katastra nepremičnin.

Med glavnimi novostmi novela prinaša odpravo administrativnih ovir, s katerimi naj bi razbremenili stranke in upravne organe, med drugim pri nadomestnih gradnjah ter pri zbiranju in spreminjanju posebnih podatkov o lastnikih. Predvidena je tudi optimizacija inženirskega dela katastrskih postopkov, vključno z lažjim pridobivanjem listin od drugih institucij in razširitvijo dostopa do informacijskega sistema tudi na zaposlene v geodetskih podjetjih.

Spremembe se nanašajo tudi na jasnejša pravila pri določanju bonitet zemljišč in izvedbi izpitov za pridobitev pooblastila za bonitiranje ter na ureditev spremljajočih evidenc. Novela ureja tudi vpogled v dodatne podatke zemljiške knjige v informacijskem sistemu kataster, na primer zaznambe prepovedi zaradi nedovoljenih gradenj, ter krepi elektronsko povezavo med geodetsko upravo in zemljiško knjigo.

Uvedene so tudi izjeme za izdelavo elaboratov v sodnih postopkih ter uskladitve z drugo povezano zakonodajo, zlasti na področju prostorskega urejanja. Po navedbah Gursa novela poenostavlja postopke evidentiranja nepremičnin na vseh ravneh in omogoča hitrejše izvajanje postopkov ob nespremenjeni pravni varnosti lastnikov.

Pomembna sprememba je določena v 37. členu novele, ki ureja vodenje tako imenovanih posebnih podatkov o lastnikih. Na stavbah z enim delom stavbe se ti podatki v katastru nepremičnin ne bodo več vzdrževali. Gre za primere, ko lastniki delov stavb niso vpisani v zemljiško knjigo, temveč so bili podatki v kataster preneseni iz registra nepremičnin na podlagi popisa iz let 2006 in 2007. Če je vzpostavljena etažna lastnina, se podatki o lastnikih še naprej prevzemajo iz zemljiške knjige.

Na Geodetski upravi navajajo, da spremembe zakona že prispevajo k učinkovitejšemu reševanju postopkov v zakonsko določenih rokih in k izboljšanju kakovosti podatkov o nepremičninah.

Kaj spremembe zakona o katastru nepremičnin pomenijo v praksi

Za lastnike in uporabnike nepremičnin spremembe Zakona o katastru nepremičnin prinašajo predvsem poenostavitev postopkov in večjo preglednost podatkov. Pri nadomestnih gradnjah bo postopek manj administrativno zahteven, saj bo izbris stare stavbe in vpis nove mogoče izvesti hkrati, brez dodatnih vlog.

Poenostavlja se tudi zbiranje in spreminjanje določenih podatkov o lastnikih, kar naj bi skrajšalo čas obravnave postopkov na upravnih enotah in pri geodetski upravi. Zaradi boljšega povezovanja informacijskih sistemov bo več podatkov mogoče pridobiti neposredno med institucijami, brez dodatnega dokazovanja s strani strank.

Za lastnike stanovanj in poslovnih prostorov v stavbah z enim delom stavbe je pomembna sprememba, da se v katastru nepremičnin ne bodo več vodili tako imenovani posebni podatki o lastnikih. V teh primerih se lastništvo stavbe prevzema iz podatkov o pripadajoči parceli, kar pomeni manj podvajanja evidenc.

Na področju zemljišč novela prinaša jasnejša pravila za določanje bonitet zemljišč ter bolj enotno ureditev izpitov za pridobitev pooblastil za bonitiranje. To je pomembno predvsem za lastnike kmetijskih zemljišč in za postopke, povezane z vrednotenjem zemljišč.

Dostop do informacijskega sistema kataster se širi tudi na zaposlene v geodetskih podjetjih, kar naj bi pospešilo pripravo elaboratov in skrajšalo trajanje katastrskih postopkov. Hkrati zakon omogoča nekatere izjeme pri izdelavi elaboratov v sodnih postopkih, kar lahko poenostavi reševanje lastniških sporov.

Po navedbah Geodetske uprave spremembe pomenijo hitrejše postopke ob nespremenjeni pravni varnosti lastnikov ter bolj ažurne in zanesljive podatke o nepremičninah.