Ministrstvo za finance je v javno obravnavo poslalo predlog novele Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Spremembe se nanašajo predvsem na dostop do podatkov iz Registra dejanskih lastnikov.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da gre za nadaljevanje prenosa evropske zakonodaje. Del zahtev je Slovenija v pravni red že vključila leta 2025, zdaj pa z novelo urejajo še preostale obveznosti iz direktive EU.
V ospredju je sistem dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih.
Kdo bo imel dostop
Predlog prinaša več sprememb pri dostopu do registra.
Ključna novost je poenotenje sistema tako imenovanega pravnega interesa. Zakon določa skupine, za katere se ta interes domneva – med njimi novinarji, raziskovalci, akademiki in organizacije civilne družbe. Ureditev za novinarje se pri tem ne spreminja glede na lansko novelo.
Dostop se širi tudi na evropske institucije. Evropsko javno tožilstvo, Europol, OLAF, Eurojust in novi evropski organ za preprečevanje pranja denarja bodo imeli neposreden, nefiltriran in brezplačen dostop do vseh podatkov v registru za potrebe preiskav.
Predlog uvaja tudi enoten postopek preverjanja pravnega interesa. Določeni bodo roki za odločanje, hkrati pa se uvaja vzajemno priznavanje že potrjenih interesov med državami članicami EU.
Varovalke za posameznike
Novela predvideva tudi dodatne zaščite za vpisane subjekte.
V določenih primerih bo mogoče omejiti dostop do podatkov, če obstaja nesorazmerno tveganje, na primer prevare, ugrabitve ali izsiljevanja.
Neomejen dostop pa ostaja za ključne domače institucije – urad za preprečevanje pranja denarja, policijo, sodišča, nadzorne organe, davčne organe in parlamentarne preiskovalne komisije.
Ministrstvo za finance navaja, da je cilj sprememb bolj pregleden in usklajen sistem, skladen z evropskimi standardi.
Predlog je v javni obravnavi 30 dni. Pripombe in predloge je mogoče oddati prek portala eDemokracija.
