Ob koncu zime se med vrtičkarji vsako leto znova pojavi ista dilema: ali začeti s setvijo semen za flance ali počakati še nekaj tednov. Čeprav se zdi, da bomo s prezgodnjo setvijo pridobili čas in zgodnejši pridelek, vrtnarska praksa pogosto pokaže nasprotno. Rastline, ki so posejane prezgodaj, se razvijajo v razmerah, ki jim niso v prid, posledice pa se pokažejo šele kasneje – pogosto takrat, ko jih presadimo na prosto.
V januarju in začetku februarja je naravne svetlobe malo, sončni žarki so šibki, dan pa kratek. Mlade rastline se na to odzovejo tako, da rastejo predvsem v višino, saj „iščejo“ svetlobo. Pojav, ki ga vrtnarji poznajo kot etiolacijo, pomeni dolga, tanka in mehka stebla ter slabo razvite liste. Takšne flance na videz hitro rastejo, vendar so mehansko šibke, nagnjene k poleganju in občutljive na presajanje.
Prezgoja setev pomeni tudi daljše obdobje rasti v setvenih platojih ali majhnih lončkih. Koreninski sistem v takšnih razmerah hitro zapolni razpoložljiv prostor, korenine se začnejo zvijati in prepletati, rast pa se upočasni. Rastlina sicer še vedno raste nad tlemi, vendar brez ustrezne koreninske podpore. Po presajanju na gredo ali v večji lonec takšne flance pogosto potrebujejo več časa, da se ponovno vzpostavi ravnovesje med koreninami in nadzemnim delom.
Nepravilen razvojni tempo
Vsaka vrsta zelenjave ima optimalno starost sadike za presajanje. Paradižnik, paprika in jajčevec so dober primer rastlin, pri katerih prezgodnja setev pogosto povzroči, da flance začnejo cveteti še pred presajanjem. Rastlina energijo usmeri v tvorbo cvetov, namesto v razvoj močnega koreninskega sistema. Po presajanju takšne rastline pogosto stagnirajo, prvi cvetovi odpadejo, pridelek pa se zamakne.
Daljša izpostavljenost boleznim
Dalj časa ko flance rastejo v zaprtih prostorih, večja je verjetnost za pojav bolezni. Najpogostejša težava pri prezgodnji setvi je padavica sadik, ki se pojavi ob preveliki vlagi, pregostem sejanju in slabi zračni cirkulaciji. Mladi poganjki nenadoma ovenijo in propadejo tik ob tleh. Takšne izgube so pri zgodnji setvi pogostejše, saj so sadike tveganim razmeram izpostavljene več tednov dlje.
Temperatura kot skriti dejavnik
Čeprav je prostor ogrevan, so okenske police pogosto hladne, zlasti ponoči. Substrat se ohlaja, kar zavira rast korenin. Rastlina tako razvija nadzemni del hitreje kot korenine, kar dolgoročno oslabi sadiko. Dodatno težavo predstavljajo velika temperaturna nihanja med dnevom in nočjo, ki povzročajo fiziološki stres.
Zakaj je bolje sejati kasneje
Izkušeni vrtnarji se strinjajo, da nekoliko mlajše, kompaktne in čvrste flance ob presajanju praviloma prehitijo starejše, prezgodaj vzgojene sadike. Ko je svetlobe več in je čas do presajanja krajši, se flance razvijajo enakomerno, z močnim koreninskim sistemom in čvrstimi stebli. Takšne rastline se po presajanju hitreje ukoreninijo, so bolj odporne in zanesljivejše v rasti.
