Beljenje las je eden najbolj radikalnih posegov, ki jih lahko naredimo. Rezultat je lahko čudovit – svetli, čisti, skoraj porcelanasti odtenki –, a hkrati tudi začetek dolgotrajnih težav. Mnoge ženske po beljenju opažajo, da se lasje nikoli več ne vrnejo v „staro formo“. Niso več prožni, lasje se lomijo, so brez sijaja ali se zapletajo že ob rahlem dotiku. In to ni naključje.
Beljenje ni barvanje. Pri barvanju pigment dodajamo, pri beljenju pa naravni pigment iz las odstranjujemo. Da to dosežemo, mora belilo odpreti lasno povrhnjico in prodreti globoko v lasno vlakno, kjer razgradi melanin. Ob tem pa se ne poškoduje le pigment, temveč tudi beljakovinska struktura lasu.
Poenostavljeno: las po beljenju ni več isti las. Njegova notranjost je oslabljena, povrhnjica bolj odprta, struktura pa manj stabilna. Zato so beljeni lasje bolj porozni, hitreje izgubljajo vlago in slabše prenašajo mehanske obremenitve, kot so krtačenje, spenjanje ali toplota.
Zakaj se nekateri lasje „ne poberejo“
Veliko je odvisno od izhodišča. Lasje, ki so bili že prej tanki, suhi ali večkrat kemično obdelani, beljenja pogosto ne prenesejo dobro. Če je lasno vlakno enkrat preveč poškodovano, se ne more več povsem obnoviti – preprosto zato, ker je las mrtev material.
Frizerji pogosto povedo, da je največja razlika med lasmi, ki si po beljenju opomorejo, in tistimi, ki ne, v količini in hitrosti posega. Več zaporednih beljenj v kratkem času, agresivni razvijalci in domači poskusi so recept za trajno oslabljen las.
„Repair“ ne pomeni čudeža
Tu se pogosto pojavijo nerealna pričakovanja. Ko lasje po beljenju postanejo mehkejši po maski ali tretmaju, se zdi, da so „popravljeni“. V resnici pa večina izdelkov deluje tako, da zapolni praznine, zgladi površino in izboljša otip ter videz.
To je koristno in smiselno, vendar ne pomeni, da se las vrne v prvotno stanje. Poškodovanega lasu ni mogoče „ozdraviti“, lahko pa ga stabiliziramo, zaščitimo in naredimo obvladljivega. Razlika je pomembna, ker preprečuje razočaranje.
Kdaj beljeni lasje še imajo možnost
Lasje se lahko po beljenju dobro obnašajo, če:
– poseg ni bil prehiter ali premočan,
– so bili lasje pred tem relativno zdravi,
– se po beljenju spremeni celotna rutina nege,
– se omeji toplotna obdelava in mehansko obremenjevanje.
V takih primerih se lasje ne „pozdravijo“, lahko pa postanejo stabilni, prožni in na videz zdravi. To je realen cilj.
Kdaj je iskren odgovor: treba bo postriči
Ena najtežjih, a najbolj poštenih frizerskih resnic je, da se nekaterih poškodb ne da več rešiti z izdelki. Če se lasje lomijo že ob dotiku, se vlečejo kot žvečilni gumi ali se vozlajo do te mere, da jih ni mogoče razčesati, je pogosto edina dolgoročna rešitev postopno striženje poškodovanih dolžin.
To ni poraz, temveč reset. Veliko žensk šele po krajšem rezu ugotovi, kako zelo so se trudile ohranjati lase, ki jim v resnici niso več služili.
Kaj bi frizerke najraje povedale vnaprej
Beljenje zahteva več kot samo dober odtenek. Zahteva pripravljenost na drugačno nego, več potrpežljivosti in manj eksperimentiranja doma. Tiste, ki v to vstopijo z realnimi pričakovanji, imajo z beljenimi lasmi bistveno manj težav.
Beljeni lasje niso nujno slabi – so pa zahtevni. In razlika med lepimi blond lasmi in lasmi, ki se „nikoli več ne poberejo“, je pogosto manj v izdelkih in več v tem, kako dobro razumemo, kaj se z lasmi sploh zgodi.
