Pogostost kopanja otroka je eno tistih vprašanj, kjer se starši hitro ujamejo med nasprotujoče si nasvete. Od vsakodnevnega kopanja do svaril, da voda škoduje koži. Resnica je manj skrajna in precej bolj odvisna od starosti otroka, njegove kože in vsakodnevnih navad.
Pri dojenčkih vsakodnevno kopanje ni potrebno. Njihova koža je tanka, občutljiva in se še razvija. Prepogosto umivanje, zlasti z mili, lahko poruši naravno zaščitno plast kože in povzroči suhost ali draženje.
V praksi večini dojenčkov zadošča:
- kopanje 2- do 3-krat na teden,
- vmes pa vsakodnevna nega obraza, rok, pregibov in pleničnega predela.
Kopanje je pri dojenčku pogosto bolj ritual kot higienska nuja – način umirjanja, navezovanja stika in ustvarjanja rutine.
Malčki in predšolski otroci: odvisno od dneva
Pri malčkih se potreba po kopanju poveča, a še vedno ne nujno vsak dan. Otroci, ki se veliko gibljejo, potijo, igrajo zunaj ali se umažejo, bodo potrebovali pogostejše umivanje. Spet drugi, z občutljivo ali suho kožo, bodo imeli koristi od bolj zmernega ritma.
Za večino velja:
- kopanje ali tuširanje vsak drugi dan je povsem dovolj,
- vsakodnevno umivanje je smiselno le, če je otrok zelo aktiven ali umazan.
Pomembno je tudi, s čim otroka umivamo. Blagi, nevtralni izdelki brez močnih dišav so veliko pomembnejši kot sama pogostost.
Šolski otroci: higiena po meri
Ko otrok raste, se poveča potenje, stik z okoljem in socialni vidik higiene. Pri šolskih otrocih je pogosto smiselno:
- redno tuširanje večkrat na teden,
- po športu ali intenzivni aktivnosti tudi vsak dan.
A tudi tukaj velja: vsakodnevno umivanje celega telesa z agresivnimi mili ni nujno potrebno. Včasih zadošča hitro prhanje brez mila ali umivanje le bolj izpostavljenih delov telesa.
Kdaj je treba biti posebej pozoren
Če ima otrok:
- zelo suho kožo,
- atopijski dermatitis,
- pogosta vnetja ali izpuščaje,
je priporočljivo kopanje še dodatno prilagoditi in se izogibati dolgotrajnemu namakanju ter vroči vodi. V teh primerih je lahko preveč kopanja bolj škodljivo kot koristno.
Najpomembnejše vodilo ni urnik, temveč odziv na otroka. Kopanje ne sme postati boj, kazen ali obveznost brez smisla. Za nekatere otroke je pomirjujoč zaključek dneva, za druge nepotreben stres.
Zdrava higiena pri otroku ni vprašanje vsakodnevnega rituala, temveč ravnotežja med čistočo, zaščito kože in dobrim počutjem.
