[STA, Portal24.si] – Profila stranke Gibanje Svoboda ter njenega predsednika in premierja Roberta Goloba sta bili tarči kibernetskega napada iz tujine. Vdor v profila je stranki uspelo preprečiti, incident pa so že prijavili ustreznim institucijam, je danes povedal poslanec Lenart Žavbi. Meni, da ni naključje, da je do napada prišlo na začetku volilne kampanje.
Kot je pojasnil Žavbi, so v petek na uradnih Instagram profilih Goloba in stranke zaznali veliko število novih profilov ter posledično profila zaprli za javnost. Danes so med odpravo zaznali več kot 5000 novih t. i. trolov oziroma botov in jim preprečili vstop. Stranka je dogodek že prijavila Nacionalnemu odzivnemu centru za kibernetsko varnost SI-CERT, policiji in podjetju Meta, ki upravlja družbeno omrežje Instagram.
Golob je v izjavi ob obisku v Mariboru potrdil, da je šlo za organiziran kibernetski napad iz tujine. Se pa po njegovih besedah v zadnjem času kaže, da so v resnici za tem slovenski naročniki. Izrazil je prepričanje, da bo vse razkrito.
Po njegovih navedbah gre za napad, ki so ga doživele nekatere druge države v volilnih kampanjah Pri tem je spomnil na tak napad v Romuniji v času predsedniških volitev. “Tisto, kar lahko sporočim vsem tem, ki so bili naročniki: cela Evropa je bila pripravljena, da boste kaj takega poskusili, in zato vem, da boste za to tudi odgovarjali,” je še povedal Golob.
Po Žavbijevem mnenju ni naključje, da je do napada prišlo na drugi dan volilne kampanje. Gre namreč za v tujini že znano prakso, preko katere se po njegovih besedah poskuša vplivati na volitve v drugih državah. “Absolutno sem sicer sicer prepričan v to, da so slovenski volivci in slovenska demokracija pametnejši in močnejši od tega, da bi take manipulacije na njih kakorkoli vplivale,” je dejal.
Kot je poudaril Žavbi, v slovenski politiki manipulacije na družbenih omrežjih že več let prihajajo iz “določene kleti, ki deluje tudi na izraelski pogon”. Poslanec je ob tem spomnil, da je Golob kot predsednik vlade med drugim izrazil podporo rešitvi dveh držav, torej Izraela in Palestine.
“Vemo, da so politične sile tudi v naši državi, ki se zelo rade, zato da imajo političen vpliv, podrejajo vplivom iz tujine, to je že zgodovinsko dejstvo, ampak temu smo se Slovenke in Slovenci večkrat uprli in verjamem, da bomo tudi na teh volitvah kljub poskusom kibernetskih napadov uspeli,” je dejal.
Po informacijah spletnega Dnevnik se na podlagi uporabniških imen in zapisa imen v arabski oziroma perzijski pisavi sklepa, da ti lažni profili najverjetneje izvirajo iz Irana oziroma da gre za iranske uporabnike. Strokovnjaki pri tem ne izključujejo možnosti, da želi nekdo zgolj ustvariti vtis, da profili prihajajo s tega območja, in tako namenoma preusmeriti pozornost v to regijo.
Cilj tovrstnih napadov je najpogosteje digitalna diskreditacija in razvrednotenje kredibilnosti profila, še poroča Dnevnik.
Vprašali smo UI: ali gre res za kibernetski napad ali za politično napihovanje običajnega pojava?
Masovni vdori botov in lažnih uporabniških računov so tehnično možni in na družbenih omrežjih dobro znan pojav. Več kot to: na družbenih omrežjih so rutinski. Politični profili, zlasti v času volilnih kampanj, so stalna tarča avtomatiziranih računov, katerih namen je motenje razprav, razvrednotenje vsebin ali ustvarjanje vtisa kaosa. Sam pojav zato ni izjemen in tudi ne predstavlja varnostnega presenečenja.
Število več tisoč novih računov v kratkem času ni anomalija. S tem se redno soočajo tudi mediji, športniki, državne institucije in podjetja. Zaprtje profila, odstranjevanje botov ter prijava platformi in pristojnim službam so standardni postopki, ki jih v takih primerih izvajajo številni upravljavci profilov. Gre za tehnično in organizacijsko rutino, ne za krizni scenarij.
Težava se začne pri interpretaciji. Izraz “organiziran kibernetski napad iz tujine” v javnem prostoru zveni resno, skoraj alarmantno, vendar za takšno opredelitev niso bili predstavljeni nobeni tehnični dokazi. Brez forenzičnih ugotovitev – podatkov o infrastrukturi botov, vzorcih delovanja ali preverljivih povezavah – takšna trditev ne preseže ravni politične izjave. Govoriti o kibernetskem napadu brez teh elementov pomeni raztegovanje pojma do točke, ko izgubi vsebinski pomen.
Dodatno zamegljevanje ustvarja niz namigov o možnem izvoru – od Irana do Romunije in celo posrednih povezav z zunanjepolitičnimi stališči. Uporaba arabske ali perzijske pisave v uporabniških imenih ni dokaz izvora. Ravno nasprotno: takšni elementi se pogosto uporabljajo namenoma, da ustvarijo vtis tujega vpliva in sprožijo politične refleksije. To ni izjema, temveč znana taktika v digitalnem okolju.
Posebej zgovorna je formulacija o “slovenskih naročnikih iz tujine”. Gre za notranje protislovno trditev, ki hkrati namiguje na tuji napad in domače akterje, ne da bi katerokoli možnost konkretizirala. Takšna retorika ne pojasnjuje dogodka, temveč ga ohranja v območju suma, kar krepi občutek grožnje brez preverljive podlage.
Tudi časovna umestitev v začetek volilne kampanje sama po sebi ne dokazuje načrtnega vplivanja na volitve. Prav v kampanjah se promet, vidnost in interakcije na družbenih omrežjih močno povečajo, s tem pa tudi število zlorab. Sovpadnost je pričakovana, ne nujno pomenljiva.
Pri vsem skupaj je ključna terminološka natančnost. Masovni vdor botov ni kibernetski napad v klasičnem pomenu besede. Ne gre za vdor v informacijski sistem, krajo podatkov ali prevzem nadzora nad računom, temveč za zlorabo odprtosti platforme. To je resen problem, a drugačen, manj dramatičen in predvsem precej bolj vsakdanji, kot se ga skuša prikazati.
Dogodek torej obstaja. Kar pa vzbuja pomisleke, je način njegove javne predstavitve. Mešanje dejstev, domnev in političnih interpretacij ustvarja vtis izredne nevarnosti, ki v tem trenutku ni podprt z znanimi podatki. Dokler pristojne institucije ne predstavijo jasnih tehničnih ugotovitev, ostajajo trditve o tujem ozadju, naročnikih in geopolitičnih motivih v območju namigov.
Če povemo neposredno: ne gre za izmišljotino, gre pa za zgodbo, ki je bila z retoriko in simboliko raztegnjena precej čez to, kar je mogoče dokazati. In prav to raztezanje – ne sam dogodek – je tisto, kar si zasluži največ pozornosti, je tisto, kar si po oceni UI zasluži največ pozornosti..
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
