Ukrajinske oblasti so izrazile zaskrbljenost zaradi odločitve ZDA o začasni prekinitvi dela vojaške pomoči, kar po njihovem mnenju ogroža obrambne zmogljivosti države in dodatno spodbuja rusko agresijo. Ob zaostrenih spopadih in najhujših zračnih napadih od začetka invazije Kijev opozarja, da je podpora Zahoda ključna za ohranitev suverenosti.
Po potrditvi iz Washingtona, da je prišlo do začasnega zadržanja nekaterih dobav orožja Ukrajini, je ukrajinsko zunanje ministrstvo v torek na nujne pogovore poklicalo vršilca dolžnosti ameriškega odpravnika poslov v Kijevu. V izjavi za javnost so ukrajinske oblasti poudarile, da vsaka oblika odlašanja z vojaško pomočjo “ne pospešuje miru, temveč spodbuja nadaljnjo vojno in teroristična dejanja s strani Rusije.”
Ameriška tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly je pojasnila, da je odločitev o začasni prekinitvi dobav posledica notranjega pregleda obrambnega ministrstva ZDA, ki preučuje dolgoročno vzdržnost pomoči drugim državam ob zagotavljanju lastne obrambne pripravljenosti. Po poročanju ameriških medijev gre zlasti za zadržanje pošiljk prestreznikov sistema Patriot, havbičnih granat, raket in raketometov.
Ob tem so analitiki opozorili, da ameriške vojaške zaloge, zlasti po obsežni pomoči Izraelu zaradi zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu, postajajo omejene. Pentagon naj bi po poročanju BBC razmišljal o prioritetni porazdelitvi sredstev za lastne potrebe.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da doslej uradnega obvestila o prekinitvi pomoči niso prejeli, a so hkrati poudarili, da si vojna prizadevanja ne morejo privoščiti brez stalne in dosledne podpore ključnih partnerjev. “Vojna se lahko konča samo z usklajenim in nenehnim pritiskom na agresorja,” so dodali.
Najhujši zračni napadi in izguba ozemlja
Zmanjšanje ameriške podpore prihaja v posebej občutljivem trenutku. Pretekli konec tedna je Ukrajina utrpela najhujši zračni napad od začetka obsežne ruske invazije leta 2022. Po navedbah obrambnih virov je bilo izstreljenih več kot 500 raket in brezpilotnih letal, tarče pa so bila mesta po vsej državi. Ukrajina je v odzivu znova poudarila pomen okrepljene zračne obrambe in nadaljnjih zalog prestreznih sistemov.
Vojaški analitiki opozarjajo, da bi morebitna trajna prekinitev dobav lahko ogrozila sposobnost Ukrajine za napade na strateške ruske cilje v zaledju, hkrati pa bi spodbudila napredovanje ruskih sil proti vojaškim in političnim ciljem – predvsem nadzoru nad celotnim območjem Donecke, Luhanske, Zaporoške in Hersonske regije.
Jack Watling z britanskega inštituta RUSI je opozoril, da bi zmanjšana pomoč “lahko neposredno vodila do izgube življenj in teritorija.” Ukrajinski poslanec Fedir Venislavski pa je odločitev označil kot “bolečo,” zlasti v času, ko Rusija stopnjuje napade na civilno infrastrukturo.
Trump ukrepe označil za začasne
Ameriški predsednik Donald Trump je že marca začasno zaustavil pomoč Ukrajini, vendar je nato ukrep umaknil. Prejšnji mesec se je v okviru vrha zveze NATO v Haagu srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kjer je dejal, da ZDA preučujejo možnosti za dodatne pošiljke sistemov Patriot. Dodal je tudi, da sta imela s predsednikom Ukrajine v preteklosti napet odnos, a da je “Zelenski zelo pošten.”
V začetku aprila sta državi podpisali sporazum, po katerem ZDA pridobijo dostop do določenih ukrajinskih rudarskih virov v zameno za dolgoročno varnostno sodelovanje. Kljub temu pa nekateri analitiki opozarjajo, da trenutne politične napetosti v Washingtonu in globalna varnostna prerazporeditev resno ogrožajo kontinuiteto podpore Kijevu.
Moskva pozdravlja odlašanje pomoči, Pariz poziva k pogajanjem
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pozdravil poročila o zadržanju ameriških dobav: »Manj kot bo orožja, hitreje se bo končala posebna vojaška operacija,« je dejal.
Medtem je francoski predsednik Emmanuel Macron prvič po več kot dveh letih vzpostavil neposreden telefonski stik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Macron naj bi pozval k takojšnji prekinitvi ognja in začetku pogajanj, medtem ko je Putin ponovil, da so za konflikt odgovorne zahodne države, ki po njegovih besedah ignorirajo varnostne interese Rusije.
V javnem nastopu v Sankt Peterburgu je Putin dejal, da »Ukrajinci in Rusi tvorijo eno ljudstvo« ter ponovno zatrdil, da je “vsa Ukrajina zgodovinsko ruska.” Po zadnjih informacijah ruske vojske naj bi Moskva prevzela popoln nadzor nad regijo Lugansk ter napredovala v Dnipropetrovski regiji. Skupno naj bi imela pod nadzorom okoli 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja, vključno s Krimom.
Kljub vojaškim pritiskom je Ukrajina v torek izvedla napad z droni na rusko tovarno orožja v Iževsku, več kot 1000 kilometrov od meje. Po podatkih tujih agencij so bili v napadu ubiti trije ljudje, poškodovana pa je bila proizvodnja brezpilotnih letalnikov in radarjev.
Ukrajinski obrambni vir je za AFP izjavil, da je “država življenjsko odvisna od ameriške pomoči”, in opozoril, da se Evropa trudi zagotavljati pomoč, vendar “brez podpore ZDA to ne bo dovolj.”
Foto: Pexels
