Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so kritični do načrtovanih sprememb na področju pregona korupcije, ki jih predvideva danes podpisana koalicijska pogodba. Opozarjajo, da se zakonodajne rešitve pripravljajo hitro in brez vključevanja institucij, ki že delujejo na področju preprečevanja korupcije, zato dvomijo o “iskrenih namenih za izboljšanje boja proti korupciji”.
Nova koalicija je v pogodbi napovedala vzpostavitev ničelne tolerance do korupcije in klientelizma ter ustanovitev specializirane tožilske enote Skok. Ta bi bila pristojna za pregon korupcije in kaznivih dejanj med javnimi funkcionarji, javnimi uslužbenci, sodniki, tožilci ter v podjetjih v državni lasti in javnih zavodih.
Po koalicijski pogodbi bi najzahtevnejše oblike korupcije in gospodarskega kriminala Skok preganjal s pomočjo “specializirane policijske podpore”, pod novo enoto pa bi priključili tudi obstoječo KPK. To po oceni komisije pomeni, da ta ne bi več delovala kot samostojen organ.
KPK opozarja na odmik od mednarodnih priporočil
Na komisiji opozarjajo, da priprava sprememb poteka brez strokovne razprave in v nasprotju z mednarodnimi priporočili.
“Povsem neresno, neprimerno in tudi nevarno je, da se zakonodajne spremembe, ki gredo v nasprotno smer od mednarodnih priporočil Greca in OECD ter evropske protikorupcijske direktive, pripravljajo tako hitro, praktično v tajnosti,” so zapisali v odzivu.
Dodali so, da so bili o spremembah seznanjeni zgolj prek medijev, zato razlogov, zakaj bi pripojitev komisije specializirani tožilski enoti izboljšala preprečevanje korupcije, ne poznajo.
Opozarjajo na nevarnost slabitve preventive
KPK ob tem izpostavlja, da je njena vloga predvsem preventivna in usmerjena v preprečevanje korupcije, še preden pride do kaznivih dejanj.
“S priključitvijo teh pristojnosti organu, katerega primarna naloga je preiskovanje najhujših kaznivih dejanj, pa obstaja resna nevarnost, da bi preventivna vloga zvodenela oziroma bila postavljena v ozadje,” opozarjajo na komisiji.
Po njihovem mnenju bi bila takšna ureditev tudi izjema v evropskem prostoru. Na KPK zato ocenjujejo, da način priprave nove zakonodaje odpira resne dvome o dejanskih namenih napovedanih sprememb.
