Zdravila za hujšanje, kot sta Ozempic in Wegovy, so v zadnjih letih korenito spremenila pristop k obravnavi debelosti. Gre za agoniste glukagonu podobnega peptida 1 (GLP-1), ki zmanjšujejo apetit in pomagajo ljudem pri izgubi kilogramov. Vendar se ob tem pojavlja vprašanje, ali bi lahko podobne učinke dosegli tudi s prehrano. Na družbenih omrežjih pa se medtem širijo poskusi posnemanja teh zdravil, med drugim z napitkom iz ovsa, vode in limetinega soka, ki so ga poimenovali ‘oatzempic’.
Agonisti GLP-1 posnemajo hormone, ki jih telo sicer naravno proizvaja med prebavo. Ti hormoni spodbujajo sproščanje inzulina, zmanjšujejo nastajanje sladkorja v jetrih, upočasnjujejo prebavo in zmanjšujejo apetit, navaja BBC. Po besedah gastroenterologa Chrisa Dammana z Univerze v Washingtonu gre za enega ključnih regulatorjev presnove, ki sodeluje z več hormoni hkrati. BBC navaja, da ta zdravila izkoriščajo mehanizme sitosti, ki jih je sodobna prehrana, bogata z ultra predelanimi živili, pogosto porušila.
Raziskave kažejo, da lahko določena živila spodbujajo naravno proizvodnjo GLP-1. Posebej pomembne so vlaknine in polifenoli, ki jih najdemo v stročnicah, sadju, zelenjavi in oreščkih. Ko se te sestavine v črevesju razgradijo, nastanejo kratkoverižne maščobne kisline, ki sprožijo sproščanje hormona. Poleg tega imajo vlogo tudi mononenasičene maščobe, prisotne v olivnem olju, avokadu in oreščkih.
Kot poroča BBC, obstajajo tudi dokazi, da lahko način prehranjevanja vpliva na ravni GLP-1. Raziskovalci ugotavljajo, da uživanje hrane z visoko vsebnostjo beljakovin pred ogljikovimi hidrati poveča nastajanje hormona. Pomemben je celo čas obroka – zgodnje zajtrkovanje spodbuja večjo proizvodnjo GLP-1 kot pozno večerno prehranjevanje.
Med zdravili in življenjskim slogom
Po mnenju strokovnjakov nekateri posamezniki lahko dosežejo zmanjšanje teže s spremembo življenjskega sloga, medtem ko so pri drugih zdravila nujna. Damman je za BBC poudaril, da je spreminjanje prehranskih navad za mnoge izjemno zahtevno, zato zdravila pogosto prinesejo rezultate tam, kjer diete ne zadostujejo. Vendar dodaja, da se ljudje s posnemanjem učinkov zdravil z uživanjem polnovrednih živil pravzaprav vračajo k osnovam zdrave prehrane.
Prehranska strokovnjakinja Mary Sco iz Virginije pojasnjuje, da bodo vlaknine, polifenoli in zdrave maščobe koristili večini ljudi, četudi učinki ne bodo tako izraziti kot pri zdravilih. „Gre za osnovno fiziologijo – vsi v nekem trenutku prejmemo signal, da prenehamo jesti,“ poudarja.
Raziskave prihodnosti
Čeprav so agonisti GLP-1 načeloma varni, znanstveniki še vedno ne razumejo v celoti njihovega delovanja. Profesor medicine in nevroznanosti Gary Schwartz z medicinske fakultete Albert Einstein v New Yorku pojasnjuje, da se raziskave zdaj osredotočajo na vpliv teh zdravil na možgane in vedenje. BBC navaja, da obstajajo dokazi, da zdravila zmanjšujejo željo po uživanju visoko kalorične, predelane hrane, ki običajno sproža nagrajevalne odzive v možganih.
Schwartz meni, da bi lahko podobne učinke dosegli tudi brez zdravil, z določenimi prehranskimi in vedenjskimi pristopi, ki bi omejili prenajedanje in omogočili občutek sitosti. Raziskovalci zato preučujejo, kako kombinacija prehrane in vadbe vpliva na možgansko aktivnost pri hujšanju in ohranjanju zdrave telesne teže. Po njegovih besedah bi lahko v prihodnjem desetletju bolje razumeli, katera področja v možganih je mogoče ciljno usmeriti z vedenjskimi intervencijami.
Vloga sodobne prehrane
Strokovnjaki opozarjajo, da je razmah debelosti povezan predvsem z dostopnostjo ultra predelanih živil, bogatih s sladkorjem in maščobami. Takšna hrana spodbuja izločanje dopamina v možganih, kar vodi v prenajedanje in postopno zmanjšuje občutljivost na te sestavine. BBC dodaja, da sodobno prehransko okolje predstavlja resen izziv za javno zdravje, saj številni posamezniki izgubijo naravni občutek za sitost.
Nova odkritja nakazujejo, da bi kombinacija polnovrednih živil in raziskav na področju nevroznanosti lahko ponudila rešitve, ki dopolnjujejo uporabo zdravil. Damman poudarja, da se krog vrača k osnovam: uživanju sadja, zelenjave, stročnic in oreščkov, ki spodbujajo naravne mehanizme sitosti. „Za polnovredna živila ni nadomestila,“ pravi.
Foto: Freepik
