Slovenija leto 2025 zaključuje z letno inflacijo pri 2,7 odstotka, povprečna letna rast cen pa je znašala 2,4 odstotka. Gre za razmeroma zmerno raven rasti cen v primerjavi z inflacijskimi vrhunci iz preteklih let, vendar podrobnejši vpogled v strukturo podražitev kaže, da se pritisk na življenjske stroške prebivalstva ni enakomerno porazdelil.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so k rasti cen tudi v letu 2025 največ prispevale osnovne življenjske kategorije, predvsem hrana, energenti in storitve, kar neposredno vpliva na kupno moč gospodinjstev.
Na SURS pojasnjujejo, da je bila decembrska letna stopnja inflacije 2,7-odstotna, kar je več kot v istem obdobju leto prej. „Letna rast drobnoprodajnih cen je bila decembra 2,7-odstotna, povprečna letna rast cen v letu 2025 pa 2,4-odstotna,“ navajajo na SURS.
Največji posamični prispevek k inflaciji so imele cene hrane in brezalkoholnih pijač. „K letni inflaciji so z 0,8 odstotne točke največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se v povprečju podražile za 4,5 odstotka,“ poudarjajo na SURS. To pomeni, da je skoraj tretjina celotne letne inflacije izvirala iz ene same potrošne skupine.
Pomemben vpliv so imeli tudi stanovanjski stroški. „Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, ki so se zvišale za 4,3 odstotka,“ so dodali na SURS. Gre za kategorijo, ki ima v strukturi izdatkov gospodinjstev veliko težo, zato tudi relativno zmerne podražitve občutno vplivajo na skupno inflacijo.
Storitve dražje od blaga
Podatki kažejo tudi jasno razliko med gibanjem cen storitev in blaga. „Cene storitev so bile v povprečju za 3,6 odstotka višje kot decembra lani, cene blaga pa za 2,3 odstotka,“ navajajo na SURS. Znotraj blaga so se najbolj podražili izdelki dnevne porabe, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale nespremenjene.
To razhajanje potrjuje širši evropski trend, kjer inflacijo vse bolj poganjajo storitve, povezane z rastjo stroškov dela, energentov in reguliranih cen, medtem ko se pritisk pri industrijskem blagu postopoma umirja.
Mesečna stabilnost cen ob koncu leta
Na mesečni ravni decembra večjih sprememb ni bilo. „V primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale nespremenjene,“ ugotavljajo na SURS. K manjšim premikom so prispevale posamezne sezonske kategorije. „Višje cene zavarovanj so k mesečni inflaciji prispevale 0,1 odstotne točke, enak učinek pa so v nasprotni smeri imele nižje cene počitniških paketov,“ so pojasnili.
Takšna stabilnost ob koncu leta kaže, da se inflacijski pritiski kratkoročno umirjajo, vendar ne pomeni nujno trajnega obrata v trendih.
Harmonizirana inflacija in primerjava z EU
Inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjave med državami EU, je bila decembra 2,6-odstotna. „Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom, je bila decembra 2,6-odstotna, mesečna rast pa 0,1-odstotna,“ navajajo na SURS.
V evropskem kontekstu Slovenija ostaja blizu povprečja. „Novembra je bila letna stopnja harmonizirane inflacije v državah evrskega območja 2,1-odstotna, v EU pa 2,4-odstotna,“ poudarjajo na SURS. To pomeni, da slovenska inflacija ni izrazito odstopala od evropskih gibanj, čeprav so razlike med posameznimi državami še vedno precejšnje.
Davki in trošarine kot dodaten dejavnik
Posebno poglavje predstavljajo davčne spremembe. Na SURS opozarjajo, da so višji davki in trošarine inflacijo dodatno zvišali. „Harmonizirani indeks cen z upoštevanjem dejanskih davkov je bil za 0,1 odstotne točke višji kot indeks s konstantnimi davčnimi stopnjami,“ navajajo.
Med ključnimi ukrepi izpostavljajo zvišanje DDV na sladke pijače ter povišanje trošarin za tobačne izdelke, alkohol in naftne derivate. „Če se davki in trošarine ne bi spremenili, bi bila letna harmonizirana inflacija rahlo nižja,“ so dodali na SURS.
To pomeni, da del rasti cen v letu 2025 ni izviral iz tržnih dejavnikov, temveč neposredno iz fiskalnih odločitev države, kar ima dolgoročne učinke na zaznavo življenjskih stroškov in inflacijskih pričakovanj.
