Madžarska centralna banka preiskuje MOL zaradi suma trgovanja z notranjimi informacijami

ByA. K.

24. februarja, 2026 , , ,
MOL, Madžarska [Foto: Wikimedia Commons, Globetrotter19 (Licenca: 3.0 unported]

Madžarska centralna banka je sprožila preiskavo proti naftni družbi MOL zaradi suma trgovanja z notranjimi informacijami. Povod zanjo je pritožba združenja malih delničarjev, ki opozarja na časovno sovpadanje prodaje delnic vodilnih v podjetju z motnjami v dobavi ruske nafte, o katerih trg po njihovem mnenju ni bil pravočasno obveščen.

Združenje za zaščito interesov posameznih vlagateljev na borzi (TEBÉSZ) je madžarski nacionalni banki (MNB) očitalo, da so nekateri člani vodstva MOL razpolagali z notranjimi informacijami o prekinitvi dobave nafte prek naftovoda Družba, do katere je prišlo 27. januarja, ter jih izkoristili za prodajo delnic.

Po podatkih iz pritožbe so štirje direktorji v obdobju po motnji v oskrbi prodali delnice v skupni vrednosti približno 1,5 milijarde forintov. Namestnik glavnega finančnega direktorja Ákos Székely je 27. januarja prodal 29.852 delnic za 118,7 milijona forintov. Dan prej, 26. januarja, je izvršni direktor za potrošniške storitve Péter Ratatics prodal 52.795 delnic za skoraj 201,7 milijona forintov, transakcija pa je bila javno razkrita 29. januarja. Član uprave Anthony Radev je 5. februarja prodal 160.072 delnic za 642,4 milijona forintov, dan pozneje pa je Zsigmond Járai prodal 150.620 delnic v vrednosti okoli 604,9 milijona forintov.

Prodaje ob rekordnih cenah delnice

Prodaje so se zgodile v obdobju izrazite rasti cene delnice MOL. Ta je v preteklosti le redko presegla 3.000 forintov, januarja pa je začela strmo naraščati in 4. februarja dosegla zgodovinski vrh pri 4.128 forintih. Radev in Járai sta svoje deleže prodala po cenah nad 4.000 forintov, tik pod vrhom.

TEBÉSZ poudarja, da je med dejansko prekinitvijo dobave nafte in prvo javno omembo težav minilo približno 2 tedna in pol. MOL je oteženo oskrbo s surovo nafto uradno omenil šele 16. februarja. Predsednik združenja Gábor Dióslaki opozarja, da bi moralo podjetje o takšnem dogodku nemudoma objaviti izredno borzno obvestilo, saj zakon zahteva, da se javnost o informacijah, ki lahko vplivajo na ceno vrednostnih papirjev, obvesti najpozneje v 1 delovnem dnevu.

Odzivi MOL in uradna preiskava

V družbi MOL so zavrnili očitke in poudarili, da je bila njihova komunikacija z borzo „v vsakem primeru v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi“. Dodali so, da so v javnih objavah navedli sprostitev strateških rezerv zaradi prekinitve delovanja naftovoda.

Madžarska nacionalna banka je za Reuters potrdila, da vodi postopek in preverja, ali so bile kršene določbe, ki prepovedujejo trgovanje z notranjimi informacijami. Ker preiskava še poteka, dodatnih podrobnosti niso razkrili, poroča Index.hu.

Primer se odvija v času zaostrenih razmer na energetskem področju. MOL približno 2 tretjini surove nafte prejme prek naftovoda Družba, zato vsaka prekinitev po mnenju vlagateljev predstavlja pomemben dogodek z vplivom na poslovanje in ugled podjetja.

Po prekinitvi dobav ruske nafte je Madžarska pritiskala na Hrvaško, naj omogoči dobavo prek Jadranskega naftovoda JANAF, kar bi pomenilo kršitev sankcij, a je Zagreb to zavrnil. Madžarske oblasti so Hrvaški očitale tudi nezadostne zmogljivosti Janafa, kar Hrvaška zanika in poudarja, da bi bilo treba za vsak takšen scenarij pridobiti soglasje regulatorjev Evropske unije.