Predstavitev manifesta skupine zdravnikov z naslovom “Za bolnika” je v osrednjih slovenskih medijih ostala praktično spregledana, opozarjajo Mladi zdravniki Slovenije. Medtem ko dogodke, na katerih so zdravniki tarča ideoloških napadov, redno spremljajo številni novinarji, se je njihove vsebinske pobude po lastnih navedbah udeležila le ena novinarka, odziva pa tudi dan pozneje ni bilo.
„Vsak dogodek, na katerem Jenull zliva ideološko gnojnico proti zdravnikom, spremlja množica novinarjev. Včeraj so predstavniki široke skupine zdravnikov predstavili manifest Za bolnika – z željo po vsebinski, neideološki razpravi o zdravstvenem sistemu. Prišla je ena sama novinarka. Dogodek 24 ur kasneje ni omenjen v nobenem od osrednjih medijev,“ so navedli Mladi zdravniki Slovenije. Ob tem so opozorili, da so socialna omrežja po njihovem mnenju „še edina pot, kjer se sliši naš glas“.
Manifest, ki so ga podprli, temelji na poudarjanju človekovega dostojanstva kot temeljnega izhodišča zdravstvene oskrbe. Kot so zapisali, „človekovega dostojanstva ne moremo vzeti, ker je neodtujljivo; lahko pa ga globoko prizadenemo“, zato je po njihovih besedah dolžnost družbe, da ga varuje in udejanja s spoštovanjem vsakega posameznika.
Mladi zdravniki so pojasnili, da so se za podpis manifesta odločili na podlagi ankete med člani, ki je pokazala 97 odstotkov podporo besedilu. Manifest po njihovih navedbah predstavlja izhodišča za „zagotavljanje kakovostne, pravočasne in solidarne javne zdravstvene oskrbe bolnika“, hkrati pa naj bi ustvarjal pogoje za varno in strokovno delo zdravstvenih delavcev.
V dokumentu opozarjajo, da slovenski zdravstveni sistem leta 2026 številnim bolnikom ne zagotavlja ustrezne oskrbe. Izpostavili so, da je vedno več ljudi brez osebnega zdravnika, da zaradi podcenjenega dela in preobremenjenosti kritično primanjkuje negovalnega in srednjega medicinskega osebja ter da čakalne dobe pogosto presegajo strokovno razumen rok.
„Zaradi tega so številni prisiljeni do zdravstvenih storitev dostopati samoplačniško, čeprav so prispevke tudi za te storitve v sistem že vplačali. Večina pa te finančne zmožnosti niti nima in čaka v predolgih čakalnih vrstah, kar lahko vodi v poslabšanje bolezni ali celo prezgodnjo smrt,“ so opozorili.
Kot nesprejemljivo so označili tudi dejstvo, da bolniki svoje temeljne zdravstvene pravice lažje uveljavljajo v tujini kot doma. „To je namerno omejevanje oskrbe bolnikov, ki so edini vir financiranja zdravstvene blagajne,“ so zapisali.
V manifestu se zavzemajo za dostopno, učinkovito in solidarno javno zdravstvo po zgledu razvitih držav Evropske unije. Pri tem poudarjajo, da mora biti zdravljenje zagotovljeno v strokovno razumnem roku in da mora imeti bolnik pravico do zdravljenja pri katerem koli zdravniku v Sloveniji, pri čemer se storitev plača iz javno zbranih sredstev.
„Javno zdravstvo ne definira organizacijska oblika izvajalca, ampak solidarno zbrana in glede na potrebe vsem dostopna sredstva,“ so izpostavili in dodali, da je ob omejenih virih nujna racionalna raba sredstev, saj „preplačane storitve enemu izvajalcu jemljejo oskrbo drugemu bolniku“.
Posebej so opozorili na kadrovski primanjkljaj. Slovenija je po njihovih navedbah po številu zdravnikov na prebivalca močno pod povprečjem Evropske unije, za dosego tega povprečja pa bi potrebovali približno 1.400 dodatnih zdravnikov takoj. Zato po njihovem mnenju vsako omejevanje dela pomeni slabšo dostopnost za bolnika.
„Kdor dela več in dobro, naj tudi več ima, ker je to dobro za bolnika in družbo,“ so zapisali ter poudarili, da je nujno ustrezno nagrajevanje dodatnega dela na vseh ravneh zdravstvenega sistema.
V manifestu se dotikajo tudi administrativnih bremen, ki po njihovih besedah jemljejo dragocen čas zdravstvenim delavcem. „Vsaka minuta, ki jo zdravnik, medicinska sestra ali drugi zdravstveni delavci namenjajo administrativnemu delu, krade čas in kakovost oskrbe pacientom,“ so opozorili in dodali, da tehnološki napredek rešuje življenja, medtem ko jih neproduktivna administracija uničuje.
Posebno poglavje so namenili paliativni oskrbi, ki jo razumejo kot neločljiv del zdravstvenega sistema. „Humanost družbe se najbolj izkaže v skrbi za ranljive, invalidne, starejše in umirajoče,“ so izpostavili ter pozvali h krepitvi paliativnih timov in podpori svojcem, ki pogosto nosijo največje breme oskrbe ob koncu življenja.
V zaključnem delu manifesta so poudarili, da merilo dobrega zdravstvenega sistema ni bilanca zdravstvene blagajne, temveč pravočasna obravnava, manj trpljenja in enak dostop za vse. Zavzeli so se za sistem, ki javna sredstva usmerja v izvedeno oskrbo in spoštuje vse deležnike v sistemu, ob tem pa sledi najvišjim strokovnim standardom v korist bolnika.
Manifest podpira širok krog podpisnikov, katerih imena so objavljena na spletni strani za-bolnika.si.
