Ameriški predsednik Donald Trump je vzpostavil nov mednarodni organ z imenom “Odbor za mir”, v katerem bi imele sodelujoče države stalne sedeže ob pogoju, da v sklad odbora prispevajo najmanj 1.000.000.000 dolarjev. Organ je bil sprva zamišljen kot mehanizem za nadzor obnove Gaze, vendar ima po ustanovni listini širša pooblastila za delovanje tudi na drugih kriznih območjih.
Članstvo bi praviloma trajalo največ 3 leta, mandat pa bi bilo mogoče podaljšati državam, ki bi že v prvem letu vplačale več kot zahtevani znesek. Vsako državo bi v odboru zastopal njen voditelj, predsedovanje organu pa bi pripadalo Trumpu osebno. Vstop v odbor ne bi bil odprt, temveč omejen izključno na države, ki bi prejele neposredno povabilo iz Bele hiše.
Med povabljenimi so ruski predsednik Vladimir Putin, madžarski premier Viktor Orban in kanadski premier Mark Carney. Povabila so prejeli tudi voditelji več manjših držav, med njimi tudi Slovenija, kar odpira vprašanja o morebitni vlogi manjših članic v strukturi, kjer imajo odločilno besedo največje sile.
Organ zunaj obstoječih mednarodnih okvirov
Ustanovna listina določa, da bi poleg glavnega odbora delovala še posebna palestinska upravna skupina, zadolžena za obnovo in upravljanje Gaze, ter dodatni izvršni odbor s svetovalno vlogo. V dokumentu je zapisano, da naj bi bil cilj organa spodbujanje stabilnosti, vzpostavitev zakonitega upravljanja in dolgoročna varnost na območjih, ki jih prizadenejo oboroženi konflikti.
Hkrati je v listini poudarjeno, da se organ ne namerava zanašati na obstoječe mednarodne mehanizme, temveč naj bi se, kot je zapisano, oddaljil od pristopov in institucij, ki so se v preteklosti izkazale za neučinkovite. Takšna formulacija se razlaga kot posredna kritika Združenih narodov, ki jih je Trump v zadnjem času večkrat javno kritiziral in napovedal tudi izstop ZDA iz več deset mednarodnih organizacij in sporazumov.
Predsednik bi imel po pravilih odbora pomembna notranja pooblastila. Med drugim bi lahko predlagal izključitev države članice, pri čemer bi jo lahko preprečila le dvotretjinska večina drugih članic, prav tako pa bi imel vpliv na imenovanje naslednika na čelu organa.
V izvršnem delu strukture so predvideni ameriški državni sekretar Marco Rubio, nekdanji britanski premier Tony Blair, Trumpov pogajalec Steve Witkoff in njegov zet Jared Kushner. Izrael je že izrazil zadržke do dela strukture, ki bi se neposredno ukvarjal z upravo Gaze, predvsem zaradi sodelovanja predstavnikov Turčije in Katarja v tem delu organa.
