Minister za vzgojo in izobraževanje Borut Rončević je stopnjevanje medijskih in političnih pritiskov povezal z napovedano reformo šolstva. Ocenil je, da zgodba o stroških letalskih vozovnic ni predvsem izraz skrbi za javne finance, temveč poskus njegove diskreditacije. Napovedal je, da pri reformi, preselitvi ministrstva v Novo mesto, reorganizaciji in omejevanju dela od doma ne namerava popuščati.
“Status quo nima več svojega ministra,” je Rončević zapisal na omrežju X. Po njegovih besedah so se pritiski začeli stopnjevati, ko je postalo jasno, da napovedane spremembe ne bodo ostale le pri besedah.
“Najprej so mislili, da se malce repenčim. Ali pa da sem morda operativno nesposoben. Ali pa da me bodo upognili. Potem pa je postalo jasno, da mislim resno, da bomo spremembe tudi izvedli in da nobena interesna skupina pri tem ne bo imela pravice veta. In prestavili so v višjo prestavo,” je zapisal.
Očitke o vozovnicah povezal z reformo
Rončević zagotavlja, da bo ministrstvo o porabi javnih sredstev odgovarjalo s konkretnimi podatki.
“Da smo popolnoma jasni: o porabi javnega denarja smo dolžni dajati pojasnila. To velja zame in za vsakega drugega ministra. Na konkretna vprašanja bomo odgovarjali s konkretnimi podatki,” je poudaril.
Obenem je ocenil, da informacije o potovalnih navadah prejšnjih vlad kažejo, da pri sedanjem odzivu ne gre zgolj za skrb za javne finance.
“Tudi namen zgodbe o letalskih kartah je predvsem to. Politično obračunavanje z namenom diskreditacije pristojnega ministra,” je zapisal in dodal, da je dejanski razlog za pritiske reforma vzgoje in izobraževanja.
Sindikatom ne namerava prepustiti vsebinske smeri reforme
Rončević je bil kritičen do dosedanjega vpliva sindikatov in tako imenovanega pedagoškega establišmenta na oblikovanje šolske politike.
Po njegovih besedah so ministri levih vlad z visoko politiziranimi sindikati in pedagoškimi strukturami desetletja delovali z roko v roki, ministri desnih vlad pa so zaradi želje po miru prepogosto ohranjali obstoječe stanje.
“Naloga sindikatov ni pisanje učnih načrtov,” je poudaril.
Kot je pojasnil, bodo sindikati sodelovali pri razpravah o plačah, delovnih pogojih in pravicah zaposlenih, ne bodo pa imeli pravice veta nad vsebinsko smerjo reforme.
“Enako velja za vse druge interesne skupine. O smeri reforme bomo odločali tisti, ki zanjo nosimo politično odgovornost, vendar na podlagi podatkov, strokovnih analiz in preverjenih rezultatov,” je zapisal.
Pri pripravi rešitev po njegovih navedbah sodelujejo učitelji, ravnatelji, starši, učenci, raziskovalci, lokalne skupnosti in predstavniki gospodarstva. Izhodišča naj bi bila predmet javnih in strokovnih razprav, vse pripombe pa naj bi bile obrazloženo obravnavane.
“Reforma bo. Ni popuščanja”
Minister vztraja tudi pri preselitvi ministrstva v Novo mesto. Selitev je označil za konkreten korak decentralizacije države.
“Državne institucije lahko uspešno delujejo tudi zunaj Ljubljane in prispevajo k razvoju drugih delov Slovenije,” je zapisal.
Napovedal je še zmanjšanje števila zaposlenih na ministrstvu, jasnejšo razdelitev odgovornosti in učinkovitejše delo uradnikov. Uspeh reorganizacije naj bi merili s krajšimi odzivnimi časi, pravočasnim reševanjem zadev, nižjimi stroški poslovanja in zadovoljstvom uporabnikov.
Vztraja tudi pri strogi omejitvi dela od doma.
“Organizacija dela mora zagotavljati dosegljivost zaposlenih, učinkovito sodelovanje in jasne odgovornosti. Od zaposlenih pričakujem odzivnost, kakovostno opravljeno delo in rezultate,” je navedel.
Rončević pričakuje, da se bodo pritiski še stopnjevali. Napoveduje nove medijske zgodbe, prijave na Komisijo za preprečevanje korupcije, kazenske ovadbe, peticije in interpelacije.
“Vsak konkreten očitek bo dobil konkreten odgovor. Vsaka pristojna institucija bo lahko opravila svoje delo. Toda nihče naj ne računa, da bo s kopičenjem očitkov, prijav in pritiskov dosegel opustitev ali mehčanje sprememb,” je poudaril.
Sporočilo je strnil z besedami:
“Reforma bo. Ministrstvo bomo preselili v Novo mesto. Vztrajali bomo pri strogi omejitvi dela od doma in učinkovitem delovanju ministrstva. Ni popuščanja.”
Deset izhodišč napovedane reforme
Minister je ob koncu zapisa predstavil še deset vsebinskih izhodišč reforme:
- Znanje v središču šole. Poglobljeno in trdno temeljno znanje mora znova postati osnova izobraževanja.
- Visoki standardi in pošteno ocenjevanje. Ocene morajo odražati doseženo znanje, standardov pa ne bodo zniževali zaradi lepše statistike.
- Razvoj potencialov vsakega učenca. Cilj je, da vsak učenec doseže največ, kar zmore, ne pa enakost končnih dosežkov.
- Delovna etika. Vztrajnost, trud, odgovornost in delovne navade morajo dobiti pomembnejše mesto v šoli.
- Domoljubna in državljanska vzgoja. Šola mora razvijati poznavanje slovenskega jezika, zgodovine in kulture ter pripadnost domovini.
- Ideološka nevtralnost in pluralnost. Učencem mora omogočati odprto razpravo, soočanje argumentov in samostojno razmišljanje.
- Avtoriteta in strokovna avtonomija učitelja. Učitelji potrebujejo več podpore pri zagotavljanju reda in manj administrativnih obremenitev.
- Zgodnje opismenjevanje in prehod na sodobno osemletko. Težave pri branju in pisanju je treba prepoznati ter obravnavati čim prej.
- Znanja za prihodnost. Okrepili naj bi informatiko, programiranje, razumevanje umetne inteligence, medijsko in finančno pismenost ter kibernetsko varnost.
- Konec pedagoškega oligopola in več odgovornosti. Oblikovanje šolske politike naj bi odprli širšemu krogu znanja in izkušenj, strokovne usmeritve pa presojali tudi po doseženih rezultatih.
“Kdo dobronameren pri zdravi pameti lahko temu nasprotuje?” je svoj zapis sklenil Rončević.
