Na Inštitutu „Jožef Stefan“ je potekala konferenca z naslovom „Država, gospodarstvo in javnost: prihodnost slovenskega energetskega prehoda“, na kateri so razpravljali o družbenih temeljih zelenega prehoda, predvsem o vlogi zaupanja, vrednot in vključevanja javnosti pri sprejemanju energetskih odločitev. Uvodoma sta zbrane nagovorila minister za javno upravo Franc Props in minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
V ospredju razprav je bila ocena, da energetski prehod ni zgolj tehnična ali infrastrukturna naloga, temveč proces, ki neposredno vpliva na vsakdanje življenje ljudi in razvoj lokalnih skupnosti. Udeleženci so izpostavili pomen sodelovanja med državo, gospodarstvom in javnostjo ter iskanje pristopov, ki bi omogočili večjo družbeno sprejemljivost energetskih projektov.
Minister Props je v okviru panela o vrednotah in participaciji opozoril, da se energetski prehod ne more izvajati izključno z vrha navzdol. Po njegovih besedah mora temeljiti na dialogu in aktivnem vključevanju prebivalcev v postopke odločanja. „Energetski prehod ni zgolj tehnološki ali investicijski izziv, temveč družbeni proces, ki mora temeljiti na vključevanju javnosti, dialogu in zaupanju,“ so navedli na ministrstvu za javno upravo.
Opozoril je tudi, da pomanjkljivi participativni postopki lahko hitro vodijo v izgubo legitimnosti in odpor lokalnih skupnosti do posameznih projektov. Po njegovih besedah so transparentni in vključujoči postopki ključni za dolgoročno uspešnost zelenih politik, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi deliberativne metode, ki omogočajo iskanje družbeno sprejemljivih kompromisov.
„Zeleni in energetski prehod bo uspešen le, če bo demokratičen, pravičen in če bo jasno, da se odločitve ne sprejemajo o ljudeh, temveč skupaj z njimi,“ je poudaril Props in dodal, da ima odprta in strokovna javna uprava ključno vlogo pri gradnji sodelovanja in zaupanja v procesih oblikovanja politik.
Energetski prehod kot razvojna odločitev države
Minister Kumer je v razpravi izpostavil, da energetski prehod predstavlja dolgoročno razvojno usmeritev države, ki mora biti zasnovana tako, da hkrati zagotavlja okoljsko učinkovitost, konkurenčnost in socialno pravičnost. „Energetski prehod ni le tehnična ali infrastrukturna naloga, temveč razvojna odločitev, ki bo zaznamovala družbo, gospodarstvo in kakovost življenja prihodnjih generacij,“ so njegove besede povzeli organizatorji konference.
Po njegovih navedbah je ključno, da so cilji prehoda jasno opredeljeni in podprti s strateškimi dokumenti, obenem pa tudi s konkretnimi ukrepi, ki omogočajo pravično porazdelitev bremen in koristi med različnimi skupinami prebivalstva.
Razprava se je dotaknila tudi vprašanja, kako zagotoviti stabilno regulativno okolje in dolgoročno predvidljivost za vlagatelje, ob hkratnem upoštevanju socialnih vidikov in potreb lokalnih skupnosti.
Povezovanje akterjev in družbeni vidiki prehoda
Direktor Inštituta „Jožef Stefan“ prof. dr. Leon Cizelj in vsebinski koordinator dogodka dr. Črt Poglajen sta opozorila na pomen povezovanja različnih akterjev in sistematičnega vključevanja družbe v razprave o energetskem prehodu. Po njunih besedah energetska transformacija ne zahteva le tehnoloških rešitev, temveč tudi spremembe v načinu razmišljanja in delovanja, kar terja širši vrednostni in razvojni premik.
V popoldanskem delu konference so razpravljavci nadaljevali pogovor o družbenih temeljih energetskega prehoda, nato pa so na okrogli mizi razpravljali o prihodnjih izzivih in možnih poteh razvoja na področju energetike, pri čemer so se dotaknili tudi vprašanj lokalne sprejemljivosti projektov, vloge civilne družbe in dolgoročnega vpliva energetskih politik na regionalni razvoj.
