Minister za izobraževanje Borut Rončević je v četrtkovi Tarči odločno zagovarjal napovedano reformo šolstva. Zavrnil je očitke o političnem podrejanju sistema in poudaril, da se rezultati slovenskih učencev slabšajo, zato sprememb ni več mogoče odlagati. Ostro se je odzval tudi na kritike predsednika Sviza Branimirja Štruklja.
O prihodnosti slovenskega šolstva so poleg Rončevića in Štruklja na RTV Slovenija razpravljali ravnatelj Osnovne šole Gornji Grad in član strokovnega sveta za reformo Borut Stojilković, predsednik Strokovnega sveta za splošno izobraževanje Kristijan Musek Lešnik, Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete in profesorica II. gimnazije Maribor Barbara Bedenik.
Rončević je zavrnil očitke, da želi prevzeti nadzor nad šolskim sistemom ali iz priprave sprememb izključiti stroko.
“Nikakor si ne želim podrediti šolstva. Rezultati tega šolstva so slabi in se še slabšajo in izrazito neodgovorno od mene, do teh otrok, do naše prihodnosti bi bilo, če se zadev ne bi lotil izključno zato, da bi imel ljubi mir,” je poudaril.
Med glavnimi cilji reforme je izpostavil zmanjšanje obsega učne snovi, krepitev avtoritete učiteljev, izboljšanje znanja ter večji poudarek na domoljubju. Po ministrovih besedah mora biti šola ideološko nevtralna, spremembe pa morajo biti usmerjene predvsem v korist otrok.
Spor zaradi sestave strokovnega sveta
Velik del soočenja je bil namenjen sestavi strokovnega sveta, ki sodeluje pri pripravi reforme. Kritiki ministrstvu očitajo, da v telo ni vključilo dovolj predstavnikov tradicionalnih pedagoških ustanov in sindikatov.
Rončević je odgovoril, da strokovni svet ni odločevalsko, temveč posvetovalno telo.
“Malce nenavadno je, da nekdo zahteva, da mi bo svetoval. Jaz se bom odločil, kdo bo meni svetoval,” je dejal.
Pojasnil je tudi, zakaj so v pripravo sprememb vključeni predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice ter Kmetijsko-gozdarske zbornice. Kot je poudaril, gre za predstavnike prihodnjih delodajalcev sedanjih učencev, zato morajo pri reformi sodelovati tudi tisti, ki poznajo potrebe trga dela.
Štrukelj je opozoril, da reforme brez večinske podpore učiteljev ne bo mogoče izpeljati. Kritičen je bil tudi do ustanavljanja novih učiteljskih zbornic, ki jih je označil za politični projekt.
Rončević mu je odgovoril, da je imel Sviz v preteklih desetletjih dovolj možnosti za vplivanje na šolski sistem.
“Vi ste prispevali 30 let, pa poglejte, kakšne imamo rezultate,” je dejal Štruklju.
Rončević zavrača očitke o prehitri reformi
Minister se ni strinjal niti z opozorili, da vlada reformo pripravlja prehitro. Po njegovih besedah sodobna informacijska orodja omogočajo hitrejše in učinkovitejše delo, umetna inteligenca pa bo družbo in trg dela spreminjala tako hitro, da si šolstvo dolgotrajnega odlašanja ne more privoščiti.
“Oni bi deset let delali študije, potem bi pet let uvajali reforme in potem bi deset let zatem, čez četrt stoletja, izmerili rezultate na PISI ali kakšni drugi študiji, ki bo takrat relevantna,” je bil kritičen do dosedanjega pristopa.
Ob tem je zagotovil, da bodo predlagane spremembe premišljene in da bodo o njih potekali posveti. Zavrnil pa je možnost, da bi ministrstvo zaradi nasprotovanja posameznih ustanov ali sindikata od reforme odstopilo.
“Reforma bo, takšna, ki bo bistveno izboljšala situacijo in otroci ne bodo polpismeni,” je napovedal Rončević.
