V Zagrebu je danes potekala slovensko-hrvaška poslovna konferenca Kapitalski trgi 2026, posvečena vprašanju, kako okrepiti finančno moč in konkurenčnost Evrope ter regije. Finančni minister Andrej Šircelj je poudaril, da so razviti in povezani kapitalski trgi ključni za učinkovitejše usmerjanje zasebnega kapitala v naložbe, razvoj podjetij in inovacije.
Kot so sporočili z ministrstva za finance, je Šircelj v slavnostnem nagovoru izpostavil tudi potrebo po zmanjšanju administrativnih in regulativnih ovir, spodbujanju finančne pismenosti ter tesnejšem sodelovanju slovenskega in hrvaškega kapitalskega trga. Slavnostni nagovor je imel tudi hrvaški minister za finance Tomislav Ćorić.
Zasebni kapital kot ključ do večje konkurenčnosti
Šircelj je poudaril, da kapitalski trgi niso zgolj prostor za zbiranje kapitala, temveč imajo pomembno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti in konkurenčnosti.
“Kapitalski trgi so bistveno več kot le prostor zbiranja kapitala. Vse bolj predstavljajo enega ključnih dejavnikov gospodarske konkurenčnosti, ki prihranke na čim bolj učinkovit način usmerja v naložbe, podpira inovacije, rast podjetij in s tem tudi dolgoročno blaginjo,” je dejal minister.
Po njegovih besedah je o velikosti izziva evropskih kapitalskih trgov v svoji analizi pred leti spregovoril že Mario Draghi. Ta je ugotovil, da bi morala Evropa za povečanje konkurenčnosti v razvoj vložiti približno 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
“Tega ne more zagotoviti noben proračun nobene države v Evropi. To lahko zagotovi le zasebni kapital,” je poudaril Šircelj.
Manj regulativnih ovir in boljše poslovno okolje
Minister je v nagovoru izpostavil pomen zmanjšanja regulative oziroma izboljšanja gospodarskega okolja. Administrativne in regulativne ovire po njegovih besedah povečujejo stroške poslovanja ter otežujejo rast podjetij.
“Zmanjšati ali odpraviti moramo administrativne in regulativne ovire, ki povečujejo stroške in otežujejo rast, kar najbolj občutijo srednja in majhna podjetja,” je poudaril finančni minister.
Po njegovem mnenju mora Slovenija okrepiti financiranje gospodarstva prek domačega kapitalskega trga, povečati finančno pismenost ter poiskati možnosti za tesnejše povezovanje borz v regiji.
Na ministrstvu so izpostavili, da so to ključni koraki za izboljšanje konkurenčnosti podjetij, povečanje produktivnosti in ustvarjanje višje dodane vrednosti.
Za okoli 730 milijonov evrov ljudskih obveznic
Pomemben korak v tej smeri je po besedah ministra tudi uvedba tako imenovanih individualnih oziroma ljudskih obveznic. Od leta 2024 je bilo vpisanih za približno 730 milijonov evrov obveznic. Zanimanje vlagateljev potrjuje tudi približno 9.400 vlagateljev in 8.600 na novo odprtih trgovalnih računov.
“S tovrstnimi aktivnostmi nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje,” je napovedal Šircelj.
Ob tem je poudaril, da se Slovenija danes zadolžuje predvsem na evropskih finančnih trgih, večji poudarek pa bi bilo treba nameniti tudi domačemu trgu.
“Podjetjem je treba omogočiti več možnosti za financiranje, ki ne temeljijo zgolj na bančnih posojilih, temveč vključujejo tudi dostop do kapitalskega trga,” je dejal finančni minister.
Ena od ovir pri tem so visoki stroški vstopa na borzo. Priprava prospekta, pravno in finančno svetovanje, revizija ter obveznosti glede razkrivanja podatkov lahko za mala in srednje velika podjetja pomenijo precejšnje finančno breme.
Nacionalni trgi težko konkurirajo velikim finančnim središčem
Za dolgoročni razvoj kapitalskega trga bosta po besedah finančnega ministra pomembna tudi večja finančna pismenost in tesnejše regionalno sodelovanje. Posamezne borze in nacionalni kapitalski trgi, kakršna sta slovenski in hrvaški, namreč težko samostojno konkurirajo velikim finančnim središčem v Evropi in svetu.
“Zato je treba iskati sinergije, povezovati kapitalske trge v regiji ter krepiti skupen nastop na mednarodnih trgih. Takšno povezovanje lahko prispeva k večji konkurenčnosti gospodarstva, višji produktivnosti in ustvarjanju večje dodane vrednosti, kar je tudi podlaga za dolgoročno rast blaginje prebivalstva,” je poudaril Šircelj.
V Sloveniji odprtih že 17.000 naložbenih računov
Finančni minister je v nagovoru izpostavil tudi individualne naložbene račune oziroma INR, ki so v Sloveniji v veljavi od 7. marca letos.
“Teh individualnih naložbenih računov je do danes že 17.000, kar je vsekakor dober začetek. V javno obravnavo smo ravno v teh dneh dali predlog, da se vsi zneski v INR podvojijo, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo imetniki lahko v prvem letu vložili 40.000 evrov, nato pa po 20.000 evrov,” je pojasnil minister.
Po njegovih besedah je razvoj kapitalskih trgov na tem območju izjemno pomemben predvsem zaradi njihove sposobnosti povezovanja prihrankov, naložb, inovacij in gospodarske rasti.
“Ne zaradi trgov, ampak sposobnosti, da se prihranke pretvori v naložbe, naložbe v inovacije, inovacije v poslovne procese in podjetniški potencial v rast in nova delovna mesta,” je poudaril Šircelj.
Zaupanje je osnova kapitalskih trgov
Minister je ob koncu nagovora izpostavil tudi pomen zaupanja, premišljenih regulativnih sprememb in ustvarjanja novih možnosti za vlaganje.
“Prepričan sem, da na koncu lahko nekaj naredimo s krepitvijo zaupanja, kar je osnova za borzo in kapitalske trge. Če izgubiš zaupanje, traja dolga leta, da ga dobiš nazaj. Krepiti je treba sodelovanje, regulativne spremembe morajo biti premišljene, ustvarjati moramo nove možnosti za vlaganje, s poenostavitvami, manjšo regulacijo, z debirokratizacijo, ter na ta način omogočiti več načinov vlaganja,” je dejal.
“Tako lahko naredimo pomembne korake skupaj, da zagotovimo večjo učinkovitost kapitalskih trgov in večjo konkurenčnost obeh držav, Hrvaške in Slovenije,” je sklenil finančni minister.
Šircelj in Ćorić za okrepitev sodelovanja
Minister Šircelj je ob robu konference opravil tudi dvostranski pogovor s hrvaškim kolegom Tomislavom Ćorićem. Kot so navedli na ministrstvu za finance, sta se sogovornika dogovorila, da se bosta redno srečevala in še okrepila dosedanje dobro sodelovanje.
Sodelovala bosta predvsem pri krepitvi kapitalskih trgov, k nadaljnjemu sodelovanju pa nameravata povabiti tudi druge države iz regije. Nadaljevala bosta tudi pogovore o ključnih odprtih vprašanjih.
