Na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve v Bruslju so se ministri na pobudo Slovenije in Irske srečali z visokim predstavnikom Združenih narodov za človekove pravice Volkerjem Türkom. Razprava je bila osredotočena na stanje človekovih pravic v svetu, ob aktualnih oboroženih konfliktih pa tudi na nadaljnje ukrepanje Evropske unije.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je opozorila, da se človekove pravice vse pogosteje obravnavajo kot stvar izbire, ne kot univerzalna vrednota. „Za Slovenijo je spoštovanje človekovih pravic prioriteta,“ je poudarila in se Türku zahvalila za delo njegovega urada pri dokumentiranju kršitev, ohranjanju dokazov in pripravi nepristranskih ocen. Kot je izpostavila, so takšni mehanizmi ključni za odgovornost in preprečevanje prihodnjih zlorab.
Po navedbah ministrice Slovenija tudi kot članica Varnostnega sveta OZN v zadnjih letih dosledno opozarja na nujnost zaščite najranljivejših v oboroženih konfliktih. „Vlaganje v preprečevanje je najboljša naložba v mednarodni mir in varnost,“ je poudarila ter dodala, da bo Slovenija to usmeritev nadaljevala tudi v prihodnje, med drugim kot članica Sveta OZN za človekove pravice.
V razpravi je Fajon izpostavila, da so sistematične kršitve človekovih pravic pogosto prvi znak, da lahko pride do oboroženega konflikta. „Spodkopavanje spoštovanja mednarodnega prava spodbuja nekaznovanost, pri čemer civilisti plačujejo najvišjo ceno,“ je opozorila in dodala, da mehanizmi odgovornosti ostajajo nepogrešljivi.
Poseben poudarek je bil namenjen vojni v Ukrajini, kjer se bliža peto leto ruske vojaške agresije. Ministrica je poudarila, da mora EU skupaj z mednarodnimi partnerji nadaljevati pritisk na Rusijo. „Čeprav smo bili v zadnjih dneh priča pogovorom obeh strani, ni nobenih znakov, da bi bila Rusija pripravljena končati vojno,“ je dejala in poudarila potrebo po enotnem delovanju za dosego pravičnega in trajnega miru, ki bo upošteval varnostne interese Ukrajine in Evrope. Podprla je tudi pripravo 20. svežnja omejevalnih ukrepov EU proti Rusiji.
V tem okviru je Fajon izpostavila, da Slovenija širitev Evropske unije vidi kot pomembno varnostno zagotovilo za Ukrajino. Po njenih besedah Ljubljana zagovarja hitrejši in učinkovitejši širitveni proces, vendar brez zniževanja standardov in ob enakih pogojih za vse kandidatke.
Razmere na Bližnjem vzhodu
Razprava se je dotaknila tudi razmer na Bližnjem vzhodu. Ministrica je izrazila obžalovanje, da so razmere v Gazi kljub prekinitvi ognja še vedno nevzdržne, ter opozorila na kršitve mednarodnega prava. Hkrati je pozdravila vrnitev posmrtnih ostankov zadnjega izraelskega talca iz Gaze. Poudarila je, da Slovenija poziva k trajnemu premirju in neovirani dostavi humanitarne pomoči ter izrazila zaskrbljenost zaradi oviranja delovanja mednarodnih humanitarnih organizacij, vključno z rušenjem prostorov agencije UNRWA v Vzhodnem Jeruzalemu.
Ministri so obravnavali tudi razmere v Iranu, kjer je Fajon izrazila veliko zaskrbljenost zaradi nasilja nad civilnim prebivalstvom. Kot je poudarila, Slovenija podpira dodatne omejevalne ukrepe EU proti odgovornim za nasilno zatrtje protestov, ministri pa so sprejeli politično odločitev za začetek postopka za uvrstitev Iranske revolucionarne garde na seznam terorističnih organizacij.
Na zasedanju so se dotaknili še razmer v regiji Velikih jezer, zlasti stopnjevanja konflikta na vzhodu Demokratične republike Kongo, ter nujnosti zagotovitve humanitarnega dostopa in zaščite civilistov. Pred uradnim zasedanjem so ministri za zaprtimi vrati razpravljali tudi o zunanjepolitičnih izzivih za leto 2026 in se strinjali, da bo v prihodnjih mesecih ključno krizno upravljanje na več globalnih žariščih.
