Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj se je odzvala na poziv Inštituta 8. marec k zbiranju podpisov za referendum o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Inštitutu očita, da pri predstavljanju posledic zakona zamolči pomembna dejstva, posamezne določbe pa nadomešča s političnimi napovedmi o razkroju socialne države in javnega zdravstva.
Inštitut 8. marec je ob začetku zbiranja 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma zapisal, da zakon prinaša “razkroj socialne države, javnega zdravstva in solidarnosti v Sloveniji”. Med drugim trdi, da davčno razbremenjuje le najbolje plačane, zdravnikom odpira vrata za delo pri zasebnikih, koncesionarjem omogoča izplačevanje dobičkov ter povečuje nevarnost daljših čakalnih vrst.
Polona Rifelj je na družbenem omrežju X odgovorila, da takšna predstavitev zakona ne temelji na celovitem branju njegovih določb.
“Ko Inštitut 8. marec zamolči dejstva in pri ZIURS pogosto ne razpravlja o tem, kaj zakon dejansko določa,” je svoj odziv začela ministrica.
Razvojna kapica ni celotna davčna reforma
Inštitut je izpostavil določbo, po kateri bi bili socialni prispevki omejeni pri mesečni bruto plači 7.500 evrov. Po njegovi razlagi zakon zato znižuje davke zgolj najbolje plačanim, medtem ko zaposleni z nižjimi plačami ne bi dobili ničesar.
Rifelj odgovarja, da se navedeni znesek nanaša na razvojno kapico pri socialnih prispevkih, ne pa na vse ukrepe, ki jih vsebuje zakon.
“Predstaviti jo kot dokaz, da je ves zakon pisan izključno za najvišje plače, je preprosto zavajajoče,” je poudarila.
Po njenih navedbah ZIURS med drugim znižuje DDV na nekatera osnovna živila, omogoča začasno nižjo obdavčitev energentov, spreminja ureditev normirancev in uvaja ugodnejšo prispevno osnovo za nekatere samozaposlene z nizkimi prihodki. Za določene skupine odpravlja tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo in omogoča prejemanje polne pokojnine ob nadaljnji delovni aktivnosti.
“Čeprav razvojna kapica neposredno pomaga višjim plačam, zakon vsebuje tudi ukrepe, ki se nanašajo na širši krog ljudi. Teh ukrepov ni mogoče kar izbrisati iz slike, ker motijo politično sporočilo,” je zapisala ministrica.
Državni zbor je ZIURS sprejel maja s 47 glasovi za in 35 proti.
Dodatno delo zdravnikov ostaja omejeno
Inštitut 8. marec nasprotuje tudi spremembam na področju zdravstva. Trdi, da zakon ukinja prepoved tako imenovanih dvoživk in zdravnikom, zaposlenim v javnem sektorju, ponovno omogoča sočasno delo pri zasebnikih.
Rifelj poudarja, da dodatno delo po ZIURS ne bi bilo neomejeno in ne bi bilo odvisno zgolj od odločitve posameznega zdravnika.
“Dodatno delo ni prosta izbira zdravnika, ampak je vezano na predhodno pisno soglasje direktorja, časovno omejitev in pogoje delovanja javnega zavoda,” je pojasnila.
Soglasje bi veljalo največ 12 mesecev, dodatno delo pa bi bilo praviloma omejeno na osem ur tedensko. Direktor bi ga lahko izdal le, če zaradi dela pri drugem izvajalcu ne bi nastala škoda ali motnje pri delovanju javnega zavoda in če zavod sam ne bi potreboval dodatnega dela tega zdravstvenega delavca.
“Strašiti z množičnim begom zdravnikov k zasebnikom ob takšnih omejitvah pomeni spregledati bistvo določbe: dodatno delo je nadzorovano, pogojeno in odvisno od javnega zavoda. Poleg tega zagotavlja boljši dostop do zdravnikov,” je zapisala Rifelj.
Pri koncesionarjih opozorila na odločbe ustavnega sodišča
Ministrica je zavrnila tudi očitke, da zakon koncesionarjem preprosto omogoča izplačevanje dobičkov, ustvarjenih z javnimi sredstvi. ZIURS sicer posega v ureditev razpolaganja s presežki, vendar po njenih besedah ni mogoče zanemariti odločb ustavnega sodišča.
Omenila je zadevi U-I-194/17 in U-I-59/18, v katerih je ustavno sodišče presojalo omejevanje razpolaganja s presežki pri koncesijski zdravstveni oziroma lekarniški dejavnosti.
“Kdor govori samo o ‘privatizaciji’, zamolči ključni del zgodbe: država pri koncesionarjih ne ureja praznega prostora, ampak področje, kjer so omejitve že padle pod ustavnosodno presojo,” je opozorila.
“Loredanov eksperiment” označila za politično etiketo
Inštitut je zapisal še, da zakon ponavlja “eksperiment ministra Loredana”, ki naj bi desetine milijonov evrov prelil zasebnikom, ljudi pa približal sistemu, v katerem bodo morali namesto zdravstvene uporabljati kreditno kartico.
Rifelj takšne navedbe označuje za politično napoved, ki je ni mogoče enačiti z vsebino zakona.
“Možnost sodelovanja različnih izvajalcev pri zdravstvenih storitvah sama po sebi ne pomeni ponovitve določenega preteklega ukrepa, izplačila ‘desetin milijonov’ ali daljših čakalnih vrst,” je zapisala.
Dodala je: “Če želite kritizirati zakon, kritizirajte njegove člene. Če pa govorite o kreditnih karticah, desetinah milijonov in kolapsu sistema, morate priznati, da govorite o politični napovedi, ne o besedilu ZIURS.”
Odlog pravil za Airbnb ni odprava regulacije
Inštitut 8. marec ZIURS očita tudi ustavljanje omejitev kratkotrajnega oddajanja stanovanj prek platform, kot je Airbnb. Rifelj odgovarja, da zakon regulacije ne odpravlja, temveč začasno odlaga uporabo nekaterih novih pravil.
“Razlika med odlogom in odpravo ni malenkost, temveč bistvo,” je poudarila in dodala, da je govorjenje o razgradnji regulacije ob časovnem odlogu “retorično učinkovito, pravno pa precej površno in ponovno zavajajoče”.
Podobno naj bi Inštitut nepopolno predstavil spremembe obdavčitve najemnin. Poleg znižanja splošne davčne stopnje zakon po navedbah ministrice uvaja tudi petodstotno stopnjo pri oddajanju stanovanj mladim do 30 let ali družinam z otrokom, če najemniki v stanovanju dejansko prebivajo.
“Če izpustite olajšavo za mlade in družine, lahko res ustvarite vtis darila rentnikom. A tak vtis nastane šele, ko iz argumenta odstranite neprijetno pomemben podatek,” je zapisala.
Spor tudi o posledicah za državni proračun
Inštitut 8. marec ocenjuje, da bo zakon povzročil skoraj milijardno luknjo v proračunu, zaradi katere naj bi bilo manj denarja za pokojnine, zdravstvo, šolstvo, raziskovanje, socialno varstvo in javne naložbe.
Rifelj odgovarja, da ocenjenega proračunskega učinka ni mogoče samodejno enačiti z neposrednim zmanjšanjem sredstev za posamezne javne storitve. Končni učinek je po njenih besedah odvisen tudi od gospodarske rasti, zaposlenosti, davčnih osnov, potrošnje, racionalizacije izdatkov in prihodnjih odločitev fiskalne politike.
“Trditev ‘manj prihodkov pomeni manj zdravstva, pokojnin in šolstva’ je politični slogan, ne pravna posledica ZIURS. Lahko je predmet razprave, ni pa pošteno predstavljena kot dejstvo iz zakona,” je sklenila ministrica.
Zbiranje overjenih podpisov za referendum se je začelo 1. septembra in bo trajalo do 5. oktobra. Če bodo pobudniki zbrali najmanj 40.000 podpisov volivcev, bo moral državni zbor razpisati zakonodajni referendum. Postopek zbiranja in rok sta objavljena tudi na portalu e-Uprava.
