Na sejmu Varnost in preventiva 2026 so opozorili na enega ključnih izzivov požarne varnosti – hitro in učinkovito evakuacijo vseh ljudi, tudi gibalno in senzorno oviranih oseb. Obiskovalci so si lahko ogledali praktični prikaz evakuacije gibalno ovirane osebe ter spoznali pomen sodelovanja strokovnjakov z različnih področij.
Tretjo izvedbo kongresno-sejemskega dogodka Varnost in preventiva, ki je potekal 21. in 22. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je organiziralo Slovensko združenje za požarno varstvo (SZPV) v sodelovanju z Zbornico varnosti in zdravja pri delu (Zbornica VZD). Kot so sporočili iz Zavoda Brez ovir, so poleg strokovnih konferenc in predstavitev na sejmišču potekali tudi praktični prikazi, namenjeni ozaveščanju javnosti in spodbujanju preventive.
Dr. Aleš Jug, predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo, je dogodek predstavil kot pomembno stičišče za izmenjavo izkušenj in znanja strokovnjakov z različnih področij varnosti:
“Cilj dogodka je predvsem ta, da predstavimo stroko, področje varstva pri delu in požarne varnosti ter da s podporo razstavljavcev predstavimo nove rešitve in ideje, se povezujemo in med seboj komuniciramo. Predstavljamo tudi nova tveganja, kot so tveganja, vezana na baterije, fotovoltaiko in sodobne materiale.”
Evakuacija je tekma s časom
Jug je izpostavil tudi izzive pri evakuaciji in pomen pravočasnega umika iz objekta:
“Evakuacija ostaja še vedno problem. V Sloveniji je približno 1.300 požarov letno na objektih, imamo okoli 15 smrtnih žrtev in sploh pri sodobnih materialih vidimo, da je pomen evakuacije še toliko bolj pomemben, kajti do požara lahko pride dokaj hitro, prav tako do polno razvitega požara. Danes pogosto govorimo o pravilu 1-2-3, kjer prva minuta pomeni, da je nek javljalnik zaznal požar, druga minuta je čas za varno evakuacijo in tretja minuta čas do požarnega preskoka. Zato je treba evakuacijo organizirati nujno, hitro, uspešno in učinkovito.”
Prikaz v živo: kako evakuirati gibalno ovirano osebo?
Ko štejejo minute, ni dovolj, da načrt evakuacije obstaja na papirju. Pomembno je tudi, ali je predvidene postopke mogoče izvesti v praksi: ali bi iz stavbe lahko evakuirali osebo na invalidskem vozičku, ali bi opozorilo o požaru pravočasno doseglo gluho ali slepo osebo ter ali je na voljo ustrezna evakuacijska oprema. Zaposleni oziroma stanovalci morajo tudi vedeti, kako pomagati ljudem, ki se sami ne morejo dovolj hitro umakniti.
Praktičnemu vidiku varnosti je bil namenjen prikaz evakuacije gibalno ovirane osebe, ki ga je izvedel Janez Antolinc iz Zavoda Brez ovir in TaktilPro.
“Evakuacijo smo na sejmišču izvedli po načrtu z evakuacijskim stolom – zelo učinkovito in hitro. Takšen prikaz evakuacije ranljivih skupin prebivalstva je pomemben zato, da ljudje v živo spoznajo, kako je treba v primeru izrednih razmer in evakuacije pomagati tistim, ki se sami ne morejo hitro evakuirati zaradi gibalne ali senzorne oviranosti,” je pojasnil Antolinc.
Požarni alarm mora doseči vse
Poleg varnega umika je ključno, da ljudje nevarnost pravočasno zaznajo. Osebe s senzorno oviranostjo se pri tem srečujejo z dodatnimi izzivi, saj zgolj zvočno opozorilo ni ustrezno za gluhe in naglušne osebe, vizualno opozorilo pa ne zadostuje za slepe in slabovidne.
Na pomen prilagojenega alarmiranja je opozoril Samir Chamae, vodja poslovnega razvoja v podjetju Ajax Systems, ki je na sejmu predstavljalo brezžične rešitve za odkrivanje požara in alarmiranje:
“Pri zagotavljanju požarne varnosti je pomembno, da nevarnost zaznamo čim prej in da opozorilo pravočasno doseže ljudi v objektu. Pri osebah s senzorno oviranostjo je treba posebno pozornost nameniti načinu alarmiranja, saj samo zvočni signal ni dovolj za vse uporabnike, gluhe osebe na primer potrebujejo svetlobne ali vibracijske alarme. Zato je pomembno razmišljati o rešitvah, ki omogočajo, da je opozorilo zaznavno in razumljivo čim širšemu krogu ljudi.”
Pravočasno odkrivanje požara in učinkovito alarmiranje morata biti povezana z jasnim načrtom ukrepanja. V Zavodu Brez ovir so ob prikazu poudarili, da mora biti dostopnost sestavni del požarne varnosti, upoštevan že pri načrtovanju opozarjanja in evakuacije.
