Ameriška vesoljska agencija NASA napoveduje premik v strategiji raziskovanja vesolja – od razpršenih projektov k bolj neposrednim ciljem, med katerimi sta vzpostavitev baze na Luni in razvoj nove, tehnološko zahtevne misije na Mars.
Novi direktor Jared Isaacman je na dogodku v Washingtonu predstavil načrt, po katerem naj bi v naslednjih 7 letih v gradnjo lunarne baze vložili približno 20 milijard dolarjev. Projekt naj bi potekal postopno, skozi več deset misij.
„Lunarna baza ne bo zgrajena čez noč,“ je dejal Isaacman. „V naslednjih sedmih letih bomo vanjo vložili približno 20 milijard dolarjev.“
Kolikšen del sredstev bo NASA prerazporedila iz obstoječih programov in koliko bo potrebnega novega financiranja, za zdaj ni jasno.
Preusmeritev: manj Gatewaya, več baze
Ena prvih konkretnih potez novega vodstva je odločitev, da začasno ustavijo razvoj lunarne postaje Gateway, ki naj bi krožila okoli Lune in služila kot logistična vmesna točka.
Sredstva in opremo naj bi delno preusmerili neposredno v projekte na površju Lune.
Kot pojasnjuje Carlos Garcia-Galan iz programa Lunar Base, je mogoče „pomembne dele obstoječe opreme Gateway preusmeriti v podporo kratkoročnim raziskovalnim ciljem“, predvsem v misije, usmerjene na pristajanje in delovanje na lunini površini.
NASA namerava ob tem močno povečati število robotskih pristankov. Cilj je, da bi pristajalni moduli s tovorom in znanstveno opremo na Luno prihajali mesečno. Za primerjavo: do začetka leta 2024 so bile izvedene 4 takšne misije.
Ti pristanki bodo tekli vzporedno s programom Artemis, ki predvideva vrnitev astronavtov na Luno. Misija Artemis II naj bi po trenutnih načrtih poletela 1. aprila in obkrožila Luno brez pristanka. Cilj ostaja vrnitev ljudi na površje do začetka leta 2028, nato pa približno 2 misiji s posadko letno.
Strožji odnos do industrije
Isaacman napoveduje tudi spremembo odnosa do industrijskih partnerjev.
V preteklosti so projekti, kot sta raketa Space Launch System in kapsula Orion (Lockheed Martin, Boeing), presegli proračun za milijarde dolarjev in zamujali več let. Novi direktor je jasno nakazal, da takšne prakse ne bodo več samoumevne.
„Pričakujte neprijetne poteze,“ je opozoril, če izvajalci ne bodo izpolnjevali pogodbenih obveznosti.
V igri sta tudi tekma med SpaceX in Blue Origin za razvoj pristajalnih modulov za Luno. Po opozorilih iz industrije oba projekta že zaostajata, kar lahko ogrozi načrtovani pristanek po letu 2028.
Isaacman ob tem napoveduje tesnejše sodelovanje z zasebnim sektorjem. „NASA ne bo le stala križem rok, temveč bo aktivno vključena v sodelovanje z industrijo,“ je dejal.
Jedrska misija na Mars do 2028
Med bolj ambicioznimi napovedmi je tudi misija na Mars z jedrsko-električnim pogonom, poimenovana SR-1 Freedom. Po trenutnem načrtu naj bi bila izstreljena že do leta 2028, kar je za tak tip misije izjemno kratek rok.
Gre za tehnologijo, ki omogoča bistveno učinkovitejše pogone za dolge razdalje, vendar odpira tudi vprašanja stroškov, razvoja in varnosti.
Po poročanju CNN naj bi misija vključevala tudi nadaljevanje koncepta iz projekta Skyfall – torej uporabo helikopterja na Marsu, ki bi sledil izkušnjam z vozilom Ingenuity.
Rezultati misije naj bi služili tudi kot podlaga za razvoj fisijskega jedrskega reaktorja na Luni, ki bi lahko zagotavljal energijo za prihodnjo bazo ne glede na dan ali noč. NASA že predvideva, da bi tak sistem lahko izstrelili do leta 2030.
Steven Sinacore iz programa za površinsko energijo poudarja, da bo ključno tudi komuniciranje z javnostjo.
„Tehnologija je varna. Reaktor je na tleh zaprt in ne oddaja sevanja. Aktivira se šele v vesolju,“ je dejal.
