NASA: nebiološki procesi ne pojasnijo vseh organskih spojin, najdenih na Marsu

ByE. K.

14. februarja, 2026 , , ,
Nasin rover Curiosity Mars je posnel ta selfi na lokaciji z vzdevkom Mary Anning, po angleški paleontologinji iz 19. stoletja. Curiosity je na tej lokaciji na poti iz regije Glen Torridon, za katero znanstveniki verjamejo, da je bila to lokacija, kjer so bile starodavne razmere ugodne za življenje, če je sploh kdaj obstajalo, ujel tri vzorce izvrtane kamnine. (fotografija je simbolna) [Foto: NASA/JPL-Caltech/MSSS]

Raziskava Nase prinaša nove dvome o izključno nebiološkem izvoru organskih spojin, ki jih je na Marsu zaznal rover Curiosity. Znanstveniki v novi študiji ugotavljajo, da znani geološki in zunanji procesi ne morejo v celoti pojasniti količin organskih molekul, najdenih v vzorcu kamnine iz kraterja Gale.

Študija, objavljena v reviji Astrobiology, se navezuje na poročilo iz marca 2025, ko so raziskovalci v laboratoriju na krovu roverja Curiosity identificirali majhne količine dekana, undekana in dodekana. Gre za doslej največje organske molekule, odkrite na Marsu. Raziskovalna skupina je že takrat opozorila, da bi lahko bile te spojine razgradni ostanki maščobnih kislin, ujetih v starodavnem laporovcu.

Na Zemlji so maščobne kisline večinoma povezane z biološkimi procesi, vendar lahko v določenih okoliščinah nastanejo tudi brez prisotnosti življenja. Podatki samega roverja Curiosity niso omogočali jasne ločitve med obema možnostma, zato so se znanstveniki v nadaljevanju osredotočili na vprašanje, ali bi znani nebiološki viri – na primer organske spojine, ki jih na Mars prinesejo meteoriti – lahko razložili zaznano obilje molekul.

V novi analizi so raziskovalci s kombinacijo laboratorijskih poskusov, matematičnega modeliranja in dejanskih meritev roverja Curiosity rekonstruirali razmere v preteklosti. S tem so skušali oceniti, koliko organskega materiala bi bilo v kamnini prisotnega pred približno 80 milijoni let, še preden bi ga dolgotrajna izpostavljenost kozmičnemu sevanju začela razgrajevati.

Rezultati kažejo, da bi morale biti začetne količine organskih spojin bistveno večje, kot jih lahko ustvarijo znani nebiološki procesi na Marsu. Zato raziskovalci ocenjujejo, da je razumno razmisliti tudi o možnosti, da so vsaj del teh molekul ustvarili živi organizmi v daljni preteklosti.

Kljub temu znanstvena ekipa poudarja, da to še ne pomeni dokaza o obstoju življenja na Marsu. Potrebne so dodatne raziskave, zlasti boljše razumevanje hitrosti razgradnje organskih molekul v marsovskih kamninah in v razmerah, podobnih tistim na Rdečem planetu. Šele s takšnimi podatki bo mogoče z večjo gotovostjo presojati, ali zaznane organske spojine res nosijo biološki podpis ali pa imajo povsem drugačen izvor.