Astronomi so v zadnjih letih odkrili tisoče eksoplanetov – planetov, ki krožijo okoli zvezd zunaj našega Osončja. Eden zanimivejših primerov je planet HD 137010 b, ki je po velikosti in načinu kroženja okoli svoje zvezde presenetljivo podoben Zemlji. Kljub temu ima bistveno drugačne razmere: njegova površina je izjemno hladna, s temperaturami okoli –68 °C.
Planet so prvič zaznali leta 2017 s podatki vesoljskega teleskopa Kepler. Nova analiza je pokazala dodatne podrobnosti o njegovih lastnostih, zaradi česar je postal zanimiv primer za raziskovalce, ki preučujejo nastanek planetov in možnost življenja zunaj Zemlje.
Eksoplanet HD 137010 b kroži okoli zvezde, ki je po tipu podobna Soncu, vendar nekoliko hladnejša in manj svetla. Zaradi tega je temperatura na planetu precej nižja kot na Zemlji.
Kljub temu planet leži blizu roba tako imenovanega bivalnega območja svoje zvezde – regije okoli zvezde, kjer bi lahko na površini obstajala tekoča voda. Prav ta lastnost ga uvršča med zanimive kandidate za nadaljnje raziskave.
Planet je oddaljen približno 500 svetlobnih let, kar je v galaktičnem merilu razmeroma blizu. Kot pravi fizik Jonathan Blazek z Univerze Northeastern, so takšna odkritja pomembna predvsem zato, ker pomagajo odgovoriti na temeljna vprašanja o življenju v vesolju.
„Vedenje, da obstaja življenje ne le na drugih planetih tukaj, ampak tudi okoli drugih zvezd, bi bilo zelo, zelo pomembno,“ poudarja Blazek. „Želimo razumeti, od kod prihajamo in ali smo sami.“
Tisoči odkritih svetov
Do danes so astronomi potrdili že več kot 6100 eksoplanetov. Večina jih je bila odkritih v razmeroma majhnem delu naše galaksije, Rimske ceste.
Najbližji znani eksoplanet Zemlji je Proxima Centauri b, ki kroži okoli najbližje zvezde našemu Osončju. Kljub temu je oddaljen skoraj štiri svetlobna leta, kar pomeni približno 38 bilijonov kilometrov.
Raziskovanje teh oddaljenih svetov ni pomembno le zaradi možnosti odkritja življenja. Eksoplaneti astronomom omogočajo tudi boljše razumevanje nastanka planetarnih sistemov. „Če gledamo samo naš sončni sistem, je težko vedeti, ali je naš primer poseben ali povsem običajen,“ pojasnjuje Blazek.
Zakaj je večina eksoplanetov drugačnih od Zemlje
Večina doslej odkritih eksoplanetov se precej razlikuje od Zemlje. Veliko jih spada v skupino tako imenovanih vročih Jupitrov – velikih plinastih planetov, ki krožijo zelo blizu svojih zvezd in imajo zato izjemno visoke temperature.
Takšne planete je razmeroma lahko zaznati. Astronomi jih pogosto odkrijejo s tranzitno metodo, pri kateri opazujejo, kako planet med prehodom pred zvezdo za kratek čas zatemni njeno svetlobo.
Veliki planeti lahko tudi rahlo vplivajo na gibanje zvezde, kar povzroči majhne spremembe v njeni hitrosti. Tudi ta učinek lahko znanstveniki zaznajo z občutljivimi teleskopi.
Iskanje znakov življenja
Čeprav so vroči Jupitri pogosti, pogoji na njih verjetno niso primerni za življenje, kot ga poznamo. Zato raziskovalci posebno pozornost namenjajo planetom, ki so po velikosti in orbiti podobni Zemlji.
Po Blazkovih besedah znanstveniki pri takšnih planetih ne pričakujejo nujno odkritja naprednih civilizacij. Bolj verjetno je, da bodo v atmosferah zaznali kemične sledi preprostih organizmov. „Verjetneje je, da bomo našli biomarkerje – kemične podpise življenja, kot so tisti, ki jih ustvarjajo mikroorganizmi ali alge,“ pojasnjuje.
Eksoplanet HD 137010 b zato predstavlja zanimiv primer nove generacije odkritij. Čeprav je precej hladnejši od Zemlje, njegova velikost, orbita in položaj v bližini bivalnega območja kažejo, da bi lahko v prihodnosti odkrili še več podobnih svetov.
Blazek meni, da je to šele začetek: „Pričakujem, da to ni zadnji planet, podoben Zemlji, ki ga bomo kmalu našli.“
