Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob evropskem dnevu ozaveščanja o antibiotikih 18. novembra opozarjajo na nujnost odgovorne uporabe teh zdravil ter nevarnost naraščajoče odpornosti bakterij. V tednu med 18. in 24. novembrom poteka tudi svetovni teden ozaveščanja o mikrobni odpornosti pod geslom „Ukrepajmo zdaj: zaščitimo našo sedanjost, zavarujmo našo prihodnost“.
Na NIJZ pojasnjujejo, da „Antibiotiki so zdravila, ki zdravijo in preprečujejo bakterijske okužbe pri ljudeh, živalih in rastlinah. Delujejo tako, da bakterije uničijo ali preprečujejo njihovo rast“. Poudarjajo, da „Antibiotiki učinkujejo samo na bakterije, ne pa tudi na viruse, glive in parazite“, obenem pa dodajajo, da „vsak antibiotik deluje le na določene vrste bakterij, zato ni primeren za zdravljenje vseh bakterijskih okužb“.
Kot navajajo na NIJZ, „naraščajoči trend porabe protimikrobnih zdravil pri ljudeh, ki ga poganjata pretirano predpisovanje in napačna uporaba, prispeva k pospeševanju odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom“. V zadnjih letih po pandemiji se je poraba povečala v večjem delu Evrope in tudi v Sloveniji, kjer opažajo razlike med regijami – v vzhodnem delu države je poraba višja kot v zahodnem, največ antibiotikov pa se predpiše starejšim od 85 let.
Če antibiotike jemljemo nepravilno ali po nepotrebnem, opozarjajo, da „lahko bakterije nanje postanejo odporne“.
Mikrobna odpornost pomeni, da „bakterije, virusi, glive in paraziti ne reagirajo več na protimikrobna zdravila“, zato zdravila postanejo neučinkovita, poudarjajo. „Okužbe je težko ali nemogoče zdraviti, kar poveča tveganje za zaplete in smrt ter viša stroške zdravljenja,“ še opozarjajo na NIJZ in dodajajo, da bi ob širjenju odpornih mikroorganizmov lahko izgubili možnost zdravljenja tudi navadnih okužb, kot sta angina ali vnetje ušesa.
Svetovna zdravstvena organizacija je odpornost mikrobov uvrstila med deset največjih groženj javnemu zdravju. Posebej zaskrbljujoče je, da „se v zadnjih letih vse pogosteje ne odzivajo več na zdravljenje z antibiotiki zadnje izbire, namenjenimi najresneje bolnim“. Kljub trenutno razmeroma nizkim ravnem v Sloveniji strokovnjaki opozarjajo na postopno naraščanje in potrebo po budnem spremljanju.
Kako lahko prispevamo sami?
NIJZ poudarja, da lahko k ohranjanju učinkovitosti antibiotikov prispeva vsak posameznik. Med priporočili izpostavljajo:
• „pri jemanju antibiotikov upoštevamo navodila zdravnika“,
• „jemljimo jih le, kadar je treba, v pravih odmerkih, ob pravem času in dovolj dolgo“,
• „ne shranjujmo antibiotikov za poznejšo uporabo in jih ne delimo z drugimi“,
• „ne zahtevajmo antibiotikov, če jih zdravnik ne predpiše“,
• „skrbimo za higieno rok, kašlja in kihanja ter za zdravi način življenja“,
• „s cepljenjem zmanjšujmo tveganje za okužbe“.
Z odgovorno rabo, poudarjajo na NIJZ, lahko „ta življenjsko pomembna zdravila ostanejo učinkovita – tudi za prihodnje generacije“.
Na NIJZ menijo, da je treba „spodbujati integrirano spremljanje in krepitev preprečevanja okužb z odpornimi mikroorganizmi po pristopu ‘Eno zdravje’ – tako v humani medicini kot tudi na področju veterine in okolja“. Zdravje ljudi je namreč tesno povezano z zdravjem živali, rastlin in okolja.
Le celosten pristop lahko, kot navajajo, učinkovito zajezi naraščajočo grožnjo odpornosti mikrobov in ohrani zmožnost zdravljenja okužb, ki jih danes še uspešno obvladujemo.
Foto: Unsplash/Nastja Dulhiier
