V Sloveniji poteka 20. evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu, s katerim zdravstvene ustanove znova opozarjajo na pomen cepljenja proti HPV in redne udeležbe v presejalnem programu Zora. Gre za bolezen, ki jo je s pravočasnimi preventivnimi ukrepi mogoče skoraj v celoti preprečiti, a kljub temu vsako leto prizadene približno do 100 žensk, okoli 40 jih zaradi bolezni umre.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da rak materničnega vratu za razliko od številnih drugih rakov pogosto prizadene mlajše ženske v rodni dobi. „Za rakom materničnega vratu v Sloveniji vsako leto zboli do 100 žensk, umre pa jih okoli 40. Posebnost tega raka je, da se pogosto pojavlja pri mlajših ženskah, ne pri starejši populaciji, kot velja za večino drugih rakov,“ so navedli.
Po podatkih NIJZ več kot 99 odstotkov vseh primerov raka materničnega vratu povzročajo dolgotrajne okužbe z nevarnimi genotipi humanih papiloma virusov. „S HPV se tekom življenja vsaj enkrat okuži skoraj vsak spolno aktiven posameznik, največkrat že v prvih letih po začetku spolne dejavnosti. Najpogostejše okužbe opažamo pri mladih med 15. in 25. letom starosti,“ so izpostavili.
Hkrati poudarjajo, da okužba s HPV v večini primerov poteka brez simptomov, a lahko pri delu okuženih vodi v razvoj predrakavih sprememb in raka. Prav zato ima preprečevanje okužbe ključno vlogo v boju proti bolezni.
Cepljenje kot najučinkovitejša zaščita
Na NIJZ poudarjajo, da cepljenje proti HPV lahko prepreči približno 90 odstotkov primerov raka materničnega vratu, če je opravljeno dovolj zgodaj. „Cepivo je najbolj učinkovito, če je cepljenje opravljeno v času zgodnje pubertete in pred prvimi spolnimi stiki, saj je imunski odziv takrat bistveno boljši kot pozneje,“ so poudarili.
Ob tem navajajo tudi rezultate obsežne raziskave iz Anglije, objavljene v reviji The Lancet. „Pri ženskah, cepljenih proti HPV v starosti 12–13 let, se je pojavnost raka materničnega vratu zmanjšala za 87 odstotkov v primerjavi z necepljenimi vrstnicami. Pri cepljenih v starosti 14–16 let je bil upad 62-odstoten, pri cepljenih med 16. in 18. letom pa 34-odstoten,“ so pojasnili.
Čeprav je cepljenje izjemno učinkovito, na NIJZ opozarjajo, da ne zagotavlja popolne zaščite. „Zato je udeležba v presejalnem programu zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu Zora pomembna tudi za ženske, ki so bile cepljene, saj cepljenje ne preprečuje raka v 100 odstotkih,“ so navedli.
Program Zora omogoča zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb, ko je zdravljenje praviloma zelo uspešno, kar pomembno prispeva k zmanjševanju umrljivosti.
Varno in brezplačno cepljenje
Cepljenje proti HPV je po navedbah NIJZ varno, saj je bilo po svetu uporabljenih že več kot 500 milijonov odmerkov cepiva, resni neželeni učinki pa so izjemno redki. Cepljenje v Sloveniji krije obvezno zdravstveno zavarovanje za vse deklice in dečke v 6. razredu osnovne šole ter za vse zamudnike do 26. leta starosti.
„Organizirano cepljenje poteka v okviru sistematskega pregleda v šestem razredu osnovne šole, lahko pa tudi pozneje, denimo v 1. ali 3. letniku srednje šole,“ so pojasnili. Do 15. leta o cepljenju odločajo starši, po tej starosti pa odločitev sprejme mladostnik sam.
Na NIJZ poudarjajo, da cepljenje ni pomembno le za deklice. „S HPV se okužujejo tudi moški, ki lahko zbolijo za rakom penisa, raka zadnjika ali raka ustnega dela žrela, pri čemer pogostost nekaterih teh rakov pri moških narašča,“ so izpostavili. Hkrati opozarjajo, da so moški in ženske prenašalci okužbe, zato visoka precepljenost zmanjšuje kroženje virusa v populaciji.
Zaskrbljujoči podatki o precepljenosti
Podatki o precepljenosti proti HPV v Sloveniji po pandemiji covida-19 niso spodbudni. „V šolskem letu 2024/25 je bilo cepljenih 39,3 odstotka šestošolk in 24,4 odstotka šestošolcev, kar je bistveno manj kot pred pandemijo, ko je bila precepljenost deklic skoraj 60-odstotna,“ so navedli.
Ob tem opozarjajo, da številni starši cepljenje odlagajo. „Pri 15 letih je cepljen bistveno višji delež deklet kot pri 12 letih, skoraj 60 odstotkov, vendar je učinkovitost cepljenja v mlajši starosti večja,“ so poudarili.
Na učinkovitost cepljenja kažejo tudi slovenski podatki iz programa Zora. „Generacije žensk, ki so imele možnost cepljenja proti HPV, imajo do dvakrat manjše tveganje za predrakave spremembe materničnega vratu v primerjavi z necepljenimi generacijami,“ so navedli in dodali, da bi bila ob višji precepljenosti razlika še izrazitejša.
Na NIJZ ob tem napovedujejo nadaljevanje akcij cepljenja mladih odraslih do 26. leta starosti pod geslom „Šeraj ljubezen, ne bolezen“.
