Ta teden obeležujemo 20. evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu, ob katerem Nacionalni inštitut za javno zdravje znova opozarja na pomen cepljenja proti humanim papiloma virusom (HPV) in rednega sodelovanja v presejalnem programu Zora.
Po podatkih NIJZ v Sloveniji za rakom materničnega vratu vsako leto zboli do 100 žensk, približno 40 pa jih zaradi bolezni umre. Bolezen se za razliko od številnih drugih vrst raka pogosteje pojavlja pri mlajših ženskah v rodni dobi.
Več kot 99 odstotkov primerov raka materničnega vratu je posledica dolgotrajne okužbe z nevarnimi genotipi HPV. S tem virusom se vsaj enkrat v življenju okuži skoraj vsak spolno aktiven posameznik, najpogosteje kmalu po začetku spolnega življenja, največ okužb pa je zaznanih med 15. in 25. letom starosti.
Na NIJZ poudarjajo, da je bolezen v veliki meri preprečljiva. Cepljenje proti HPV, če je opravljeno dovolj zgodaj, prepreči približno 90 odstotkov primerov raka materničnega vratu, pri čemer je najučinkovitejše v zgodnji puberteti in pred prvimi spolnimi stiki.
Cepljenje najbolj učinkovito v zgodnji adolescenci
Učinkovitost cepljenja je bistveno večja, če je opravljeno v zgodnejši starosti, saj je imunski odziv takrat močnejši. Raziskava iz Anglije, objavljena v znanstveni reviji The Lancet, je pokazala, da se je pojavnost raka materničnega vratu pri ženskah, cepljenih med 12. in 13. letom starosti, zmanjšala za 87 odstotkov v primerjavi z necepljenimi vrstnicami, pri cepljenih med 14. in 16. letom za 62 odstotkov, pri cepljenih med 16. in 18. letom pa za 34 odstotkov.
Cepljenje proti HPV ščiti pred okužbo, ne more pa pozdraviti že obstoječe okužbe, zato je zgodnje cepljenje ključno za dolgoročno zaščito.
Ne le rak materničnega vratu, tudi druge oblike raka
Trajne okužbe z nevarnimi genotipi HPV so povezane tudi z drugimi vrstami rakov. Po podatkih NIJZ HPV povzroča 25 do 78 odstotkov rakov drugih spolovil, 88 odstotkov raka zadnjika in približno 31 odstotkov raka ustnega dela žrela pri ženskah in moških. Cepljenje preprečuje tudi pojav genitalnih bradavic in papilomov grla.
Po svetu je bilo razdeljenih več kot 500 milijonov odmerkov cepiva proti HPV, resni neželeni dogodki po cepljenju pa so po navedbah NIJZ izjemno redki.
Organizirano cepljenje in brezplačna zaščita do 26. leta
Cepljenje proti HPV je organizirano v okviru sistematskega pregleda v 6. razredu osnovne šole, kar velja za optimalni čas cepljenja deklic in dečkov. Cepljenje se lahko opravi tudi pozneje, v okviru sistematskih pregledov v 1. in 3. letniku srednje šole ali pri izbranem zdravniku.
V breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se lahko cepijo vsi mladi do dopolnjenega 26. leta starosti, ki proti HPV še niso bili cepljeni. Do 15. leta o cepljenju odločajo starši, po dopolnjenem 15. letu pa o cepljenju odloča mladostnik sam. Do 15. leta sta za zaščito potrebna dva odmerka cepiva, pozneje trije.
Cepljenje dečkov ima po navedbah NIJZ pomembno vlogo tudi pri zaščiti žensk, saj zmanjšuje kroženje virusa v populaciji, hkrati pa ščiti moške pred raki, povezanimi s HPV.
Precepljenost po pandemiji upadla
Cepljenje proti HPV je bilo v Sloveniji uvedeno v program cepljenja leta 2009, sprva za deklice, leta 2021 pa tudi za dečke v 6. razredu osnovne šole. Po podatkih NIJZ se je precepljenost po pandemiji covida-19 občutno zmanjšala.
V šolskem letu 2024/25 je bilo cepljenih 39,3 odstotka šestošolk in 24,4 odstotka šestošolcev, medtem ko je bila precepljenost pred pandemijo pri deklicah skoraj 60-odstotna. Podatki kažejo tudi, da del staršev cepljenje odlaga, saj je pri 15 letih cepljenih skoraj 60 odstotkov deklet.
Rezultati slovenskih raziskav v okviru programa Zora kažejo, da imajo generacije žensk, ki so imele možnost cepljenja proti HPV, do dvakrat manjše tveganje za predrakave spremembe materničnega vratu kot tiste, ki te možnosti niso imele.
NIJZ ob tem nadaljuje tudi posebne akcije cepljenja mladih odraslih pod geslom „Šeraj ljubezen, ne bolezen“, namenjene povečanju precepljenosti v starostni skupini do 26 let.
