13. marca obeležujemo svetovni dan spanja, ki letos poteka pod geslom „Ko dobro spimo, bolje živimo“. Pobuda, ki jo vodi mednarodna organizacija World Sleep Society, opozarja na pomen spanja za zdravje posameznika in širše družbe. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem poudarjajo, da je spanje eden temeljnih bioloških procesov, ki pomembno vpliva na telesno in duševno zdravje ter splošno kakovost življenja.
Pobudi za ozaveščanje o pomenu spanja v Sloveniji že vrsto let sledijo Slovenska skupina za spanje pri Sekciji za klinično nevrofiziologijo Slovenskega zdravniškega društva ter Center za motnje spanja. V zadnjih letih se je sodelovanje, kot navajajo na NIJZ, razširilo v širšo nacionalno skupino strokovnjakov, ki si prizadeva za boljše razumevanje spanja ter uvajanje znanstveno utemeljenih pristopov k izboljšanju spalnih navad v zdravstveni praksi in družbi.
Na NIJZ izpostavljajo, da ima spanje pomembno vlogo pri številnih telesnih procesih. Kot poudarjajo, kakovosten spanec podpira delovanje možganov, uravnava presnovo ter prispeva k stabilnemu čustvenemu in imunskemu odzivu.
„Spanje je osnovni biološki proces, ključen za telesno in duševno zdravje ter splošno dobro počutje. Kakovostno in zadostno spanje podpira kognitivne funkcije, čustveno stabilnost, presnovno ravnovesje in delovanje imunskega sistema,“ opozarjajo strokovnjaki.
Ob tem dodajajo, da dolgotrajno pomanjkanje spanja ali motnje spanja povečujejo tveganje za številne bolezni.
„Kronično pomanjkanje spanja in motnje spanja povečujejo tveganje za številne bolezni, vključno s srčno-žilnimi obolenji, sladkorno boleznijo, debelostjo, rakom, duševnimi motnjami in nevrodegenerativnimi boleznimi,“ poudarjajo. Posebej pomembno je spanje tudi pri otrocih in mladostnikih, saj predstavlja eno ključnih potreb za zdrav telesni in duševni razvoj.
Motnje spanja pogosto ostajajo neprepoznane
Strokovnjaki opozarjajo, da so motnje spanja zelo razširjene, vendar pogosto ostajajo spregledane. Na NIJZ izpostavljajo, da je nespečnost najpogostejša motnja spanja v vseh starostnih obdobjih, vendar je pogosto neustrezno obravnavana.
„Motnje spanja so zelo pogoste, vendar žal velikokrat neprepoznane. Nespečnost, kot najpogostejša motnja spanja v vseh starostnih obdobjih, je pogosto neustrezno zdravljena s čezmerno farmakološko terapijo,“ navajajo.
Ob tem opozarjajo, da vedenjsko-kognitivni pristopi k zdravljenju nespečnosti pogosto niso dovolj dostopni, zato številni bolniki ne dobijo ustrezne pomoči. Strokovna javnost ima zato pomembno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju težav s spanjem in vključevanju preventivnih ter terapevtskih ukrepov v zdravstveno prakso.
Spanje pomembno tudi za delovno uspešnost
Na pomen kakovostnega spanja opozarjajo tudi raziskovalci Vedenjskega laboratorija Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot izpostavljajo, ima spanec pomemben vpliv na delovno uspešnost in sposobnost odločanja.
„Dobro spanje bistveno izboljšuje delovno uspešnost, saj izboljšuje spoznavne funkcije, kot so spomin, pozornost, odločanje in reševanje problemov,“ poudarjajo raziskovalci.
Zaposleni, ki redno spijo dovolj in kakovostno, izkazujejo večjo kreativnost, boljše uravnavanje čustev ter manj stresa in konfliktov na delovnem mestu. Nasprotno pa pomanjkanje spanja povečuje verjetnost napak, zmanjšuje storilnost ter povečuje tveganje za nezgode in odsotnost z dela.
Spanje kot skupna družbena odgovornost
Na NIJZ ob svetovnem dnevu spanja opozarjajo, da je skrb za kakovosten spanec tako osebna kot tudi družbena odgovornost.
„Za zdravo spanje je ključna tako osebna kot tudi skupnostna skrb. Trajne in učinkovite izboljšave je mogoče doseči le, če je zdravo spanje sistematično podprto v vseh politikah in na vseh področjih, ki nanj vplivajo,“ poudarjajo.
Na Ministrstvu za kulturo ob tem izpostavljajo tudi pomen večernih dejavnosti, ki pomagajo umiriti telo in misli. „K zdravemu spanju lahko tako pri otrocih kot odraslih prispevajo dejavnosti, ki nas umirijo, kot so skupno branje odraslih in otrok, samostojno branje ali poslušanje pravljic, zgodb in glasbe,“ so zapisali.
Po njihovih besedah je uvajanje takšnih rutin pomembno že v otroštvu, saj lahko kakovostne vsebine in čustveno varno okolje pomagajo otroku, da se lažje umiri in potopi v spanec.
