Astronomi so dolgo ugibali, zakaj toliko eksoplanetov, planetov zunaj našega osončja, kroži zelo blizu svojih zvezd. Nova raziskava, objavljena junija 2025, prinaša svež vpogled v to skrivnost. Znanstveniki z jugozahodnega raziskovalnega inštituta (SwRI) so razvili teorijo, ki pojasnjuje nastanek kompaktnih planetnih sistemov, kot je znameniti TRAPPIST-1.
Njihova študija, objavljena v reviji Nature Communications, razkriva, da ti planeti nastajajo že med zgodnjo fazo razvoja zvezde, kar spreminja dosedanje razumevanje nastanka planetov.
Po novi teoriji, ki sta jo razvila raziskovalca Raluca Rufu in Robin Canup, planeti ne nastanejo šele po dokončni formaciji zvezde, kot je veljalo doslej. Namesto tega se proces začne že med fazo, ko plin in majhna zrna še vedno pritekajo v disk okoli mlade zvezde. V tem obdobju se skalnati planeti oblikujejo in hkrati počasi spiralno premikajo proti zvezdi zaradi interakcij z okoliškim plinom.
Ko planeti pridobivajo maso, se njihova migracija navznoter pospeši, kar vodi do kompaktnih sistemov z več planeti na tesnih orbitah. Ta proces pojasnjuje, zakaj imajo ti sistemi podobne razmerje mase planetov glede na maso zvezde, kar je značilno za opažene kompaktne eksoplanetne sisteme, poroča Universe Today.
Primerjava z našim Osončjem
Kompaktni planetni sistemi, kot je TRAPPIST-1, ki leži približno 40 svetlobnih let od Zemlje in vsebuje sedem Zemlji podobnih planetov, se močno razlikujejo od našega Osončja. Medtem ko so v našem sistemu planeti razporejeni na širših orbitah, so eksoplaneti v kompaktnih sistemih pogosto stisnjeni blizu svojih zvezd, z orbitalnimi obdobji, ki trajajo le nekaj dni.
Raziskovalci so opazili, da razmerje mas planetov glede na zvezdo v teh sistemih spominja na razmerje satelitov plinskih velikanov, kot so Jupiterjeve lune. To nakazuje, da bi lahko podobne procese, ki oblikujejo lune okoli plinskih planetov, uporabili za razumevanje nastanka kompaktnih eksoplanetnih sistemov.
Za razumevanje teh procesov so ključni sodobni teleskopi, kot je Atacama Large Millimeter Array (ALMA). ALMA omogoča opazovanje mladih zvezdnih sistemov, ki so še vedno obdani s plinom in prahom, kar astronomom pomaga preučevati zgodnje faze nastanka planetov.
Rufu in Canup poudarjata, da njun model pojasnjuje, kako lahko planeti preživijo do razpršitve plinskega diska, ko se orbitalna migracija ustavi. Ta odkritja ne le osvetljujejo nastanek kompaktnih sistemov, temveč tudi sprožajo nova vprašanja o raznolikosti planetnih sistemov v naši galaksiji.
Foto: Pixabay
