Novinar Luka Svetina v zapisu na družbenem omrežju X ostro kritizira politično komunikacijo predsednika vlade Roberta Goloba, ki po njegovem mnenju z manipulativnimi sporočili na socialnih omrežjih nagovarja volivce z banalnimi simboli vsakdanjega življenja, pri čemer kot primer izpostavlja zgodbo o „svobodi bureka“. Svetina trdi, da gre za zavajanje, ki prikriva dejanske razmere in upad kupne moči prebivalstva.
„Premier vaše glasove kupuje z manipulacijo na socialnih omrežjih, da danes lahko svobodno jeste burek, medtem ko ga pod Janšo niste mogli – in straši, da vam bo Janša to spet prepovedal,“ je zapisal in dodal, da takšna sporočila temeljijo na poenostavitvah in napačnih interpretacijah dogodkov iz časa epidemije covida-19.
V nadaljevanju je opozoril na okoliščine iz novembra 2020, ko so v Sloveniji in drugod po Evropi veljali strogi ukrepi za zajezitev širjenja virusa. Kot poudarja, so bile razmere izredne, omejitve pa pogosto še strožje v številnih drugih državah.
„Če vzamemo v obzir, da je povprečen IQ v Sloveniji 102, potem povprečnemu Slovencu ni treba posebej razlagati, da so novembra 2020 vladale izredne razmere zaradi covida in da so bile omejitve v nekaterih bližnjih državah še veliko bolj stroge,“ je zapisal Svetina. Ob tem je izpostavil primer globe, povezane z burekom, in dodal, da moški v času zaznave prekrška po policijskem zapisniku sploh ni jedel, temveč ni upošteval opozoril glede nošenja maske in posedanja na javnem prostoru.
Svetina se v zapisu dotika tudi razprave o smiselnosti takratnih ukrepov. Po njegovih besedah je o tem mogoče razpravljati, vendar poudarja, da vlada ne more sprejemati ukrepov zgolj za varovanje ene starostne skupine, saj bi to pomenilo diskriminacijo in kršenje človekovih pravic.
„Zato so bile maske na predlog strokovne skupine predpisane za vse državljane,“ je zapisal in dodal, da je Slovenija novembra 2020, na vrhuncu vala, zaradi covida-19beležila približno 250 smrti na teden oziroma okoli 40 smrti dnevno.
V nadaljevanju se avtor vrača k današnjemu političnemu sporočanju in opozarja, da se zgodba o „svobodnem bureku“ uporablja kot orodje za politično prepričevanje, čeprav so se razmere objektivno spremenile zaradi konca pandemije.
„Res je, danes lahko svobodno jeste burek. Ni več svetovne pandemije covida, ukrepi niso potrebni. A dejstvo je, da ste se leta 2020, ne glede na to, kje ste jedli burek, lahko bolj najedli kot danes,“ je zapisal.
Ključni del zapisa je namenjen primerjavi kupne moči. Svetina navaja podatke o povprečni neto plači in cenah hrane ter opozarja, da se je kljub rasti plač realna dostopnost osnovnih živil zmanjšala. Kot izpostavlja, je povprečna neto plača januarja 2022 znašala 1.318,64 evra, na začetku leta 2026 pa 1.626,80 evra, medtem ko se je cena bureka v Ljubljani zvišala z okoli 2,70 evra na 3,50 evra.
„Januarja 2022 ste si s povprečno neto plačo lahko privoščili 488 burekov, danes pa 465. Kupna moč v burekih se je zmanjšala za 4,83 odstotka,“ je zapisal. Podobno primerjavo je opravil tudi za tekoči jogurt, kjer po njegovih izračunih kupna moč upada še izraziteje.
„Leta 2022 smo si s povprečno plačo lahko kupili 1.293 jogurtov, danes pa samo še 1.092, kar pomeni 201 jogurt manj na mesec,“ je dodal in opozoril, da se je kupna moč pri tem izdelku zmanjšala za 15,5 odstotka.
Na koncu je združil oba izdelka v simbolični „obrok“ in izračunal, da si je bilo januarja 2022 mogoče privoščiti 354 takih obrokov na mesec, danes pa 326, kar pomeni 28 obrokov manj. „Kupna moč tega fast food obroka se je zmanjšala za 8 odstotkov,“ je zapisal.
Zapis je sklenil z oceno, da je politična retorika o svobodi zavajajoča, saj po njegovem mnenju ne upošteva realnega življenjskega standarda. „Pod črto: svoboda je, ampak vi nimate za burek,“ je zapisal.
