Obnovljivi viri so v Evropski uniji leta 2025 prvič prehiteli fosilna goriva pri proizvodnji električne energije, kažejo najnovejši letni podatki energetske analitske organizacije Ember. Premik potrjuje nadaljevanje prehoda na nizkoogljične vire, ki poteka kljub političnim razhajanjem med državami članicami glede tempa in obsega energetskega prestrukturiranja.
Veter in sonce sta skupaj zagotovila 30 odstotkov vse proizvedene električne energije v EU, medtem ko so fosilna goriva, vključno s premogom, zemeljskim plinom in naftnimi derivati, prispevala 29 odstotkov. Rast je bila zlasti izrazita pri sončni energiji, kjer se je nameščena zmogljivost povečala za 19 odstotkov. To je po navedbah analitikov delno izravnalo padec proizvodnje iz hidroelektrarn, ki so bile zaradi sušnega obdobja manj učinkovite. V istem času se je proizvodnja elektrike iz plina povečala za 8 odstotkov.
Če se obnovljivim virom prišteje še jedrska energija, je nizkoogljični del energetskega miksa dosegel 71 odstotkov celotne proizvodnje električne energije v EU. Premog je zdrsnil na rekordno nizek delež 9.2 odstotka, pri čemer sta Nemčija in Poljska, tradicionalno med največjimi porabnicami premoga v Evropi, zabeležili najnižji ravni doslej.
Kljub rasti proizvodnje iz čistih virov pa se v praksi vse pogosteje kažejo omejitve elektroenergetskih omrežij. Po ocenah strokovnjakov pomanjkljive povezave in nezadostne prenosne zmogljivosti v posameznih regijah povzročajo, da morajo proizvajalci vetrne in sončne energije ob konicah proizvodnje začasno zmanjševati ali celo ustavljati oddajo elektrike v omrežje, da bi preprečili preobremenitve. Takšni posegi vplivajo tudi na nestanovitnost veleprodajnih cen električne energije.
V Emberju opozarjajo, da brez pospešenih vlaganj v posodobitev in širitev omrežij ter v hranilnike energije, zlasti baterijske sisteme, nadaljnja rast obnovljivih virov ne bo mogla v celoti prispevati k stabilnosti oskrbe in zniževanju stroškov za odjemalce. Po njihovih ocenah bo prav zmogljivost shranjevanja in prilagodljivost omrežij ključna za učinkovito vključevanje vse večjih količin elektrike iz nestalnih virov, kot sta veter in sonce, v vsakodnevno delovanje evropskega energetskega sistema.
