V Nemčiji se je obseg dejavnosti, ki potekajo zunaj uradnih gospodarskih tokov v zadnjem letu občutno povečal, kar pomeni več sto milijard evrov prihodkov, ki se ne zabeležijo v davčnih in socialnih sistemih. Po novih ocenah gre za najvišjo raven sive ekonomije v več kot desetih letih.
Študijo je pripravil ekonomist Friedrich Schneider z Univerze v Linzu v sodelovanju z Inštitutom za uporabne ekonomske raziskave v Tübingenu. Po njihovih izračunih je vrednost neprijavljenega dela in drugih neformalnih dejavnosti v Nemčiji dosegla približno 510 milijard evrov, v prihodnjem letu pa naj bi se še povečala in se približala 540 milijardam evrov.
Avtorji poročila ugotavljajo, da se ob upočasnjevanju gospodarstva in rasti brezposelnosti več ljudi odloča za dodatne, neuradne vire zaslužka. Manj stabilni prihodki iz redne zaposlitve po njihovih ocenah povečujejo zanimanje za delo brez prijave ali za dejavnosti, ki ostajajo zunaj nadzora države.
Po njihovih ocenah bosta zgolj šibka gospodarska rast in slabši položaj na trgu dela letos, ob upoštevanju rasti cen, obseg sive ekonomije povečala za več milijard evrov.
Vpliv sprememb v plačni in davčni politiki
Raziskava se dotika tudi vpliva nekaterih vladnih ukrepov. Med dejavniki, ki lahko dodatno spodbujajo izogibanje uradnim oblikam zaposlitve, izpostavlja letošnje zvišanje minimalne plače ter širitev dohodkovnih pragov za občasna in nizko obremenjena dela.
Po drugi strani so, kot navaja Index avtorji zaznali, da je znižanje davka na dodano vrednost v gostinstvu del dejavnosti ponovno usmerilo v uradne tokove, kar po njihovem kaže, da lahko davčne razbremenitve zmanjšujejo obseg sive ekonomije.
Ne le delo na črno, tudi nezakonite dejavnosti
V raziskavi pojem sive ekonomije ne pomeni zgolj neprijavljenega dela. Vključuje tudi dohodke iz dejavnosti, ki so nezakonite ali delujejo zunaj reguliranih sistemov, med drugim nekatere oblike iger na srečo in spolnih storitev.
Po projekcijah naj bi takšne dejavnosti v prihodnjem letu predstavljale približno 11.6 odstotka nemškega bruto domačega proizvoda, kar je blizu povprečja med najrazvitejšimi državami, vendar bistveno več kot v letih, ko je bilo gospodarstvo v boljšem stanju.
Po istih izračunih imata v Evropi najvišji delež sive ekonomije Grčija in Italija, kjer ta presega petino bruto domačega proizvoda. V Španiji in Belgiji se delež giblje okoli 17 odstotkov, medtem ko je Švica med državami z najnižjim deležem neformalnih dejavnosti.
Raziskovalci opozarjajo, da dolgotrajno visoka raven sive ekonomije ne pomeni le manjših prilivov v državni proračun, temveč tudi slabšo socialno varnost za ljudi, ki delajo brez zaščite, ter večje pritiske na pošteno konkurenco v posameznih panogah.
