Skupni odbor državnega zbora je po večurni in mestoma izredno napeti razpravi potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sejo so obstruirali poslanci Svobode, SD-ja ter Levice in Vesne, ki so predlogu očitali rušenje socialne države, ignoriranje stroke in kršenje parlamentarne prakse.
Za zakon so glasovali poslanci SDS-a, NSi-ja, SLS-a in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce. Odbor je po poročanju RTV Slovenija sprejel tudi več dopolnil, s katerimi so predlagatelji deloma sledili pripombam zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je pred tem opozorila na številne pomanjkljivosti predloga.
Predlog zakona vključuje obsežen sveženj davčnih, socialnih in gospodarskih ukrepov. Med ključnimi so znižanje DDV-ja na pet odstotkov za 15 osnovnih živil, začasno znižanje DDV-ja na energente in ogrevanje, nižja obdavčitev najemnin, spremembe pri normiranih espejih ter uvedba socialne kapice pri prispevkih.
Predlagatelji zakon predstavljajo kot odgovor na draginjo, visoke stroške dela in padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Nasprotniki pa opozarjajo, da gre za nepremišljene sistemske posege, ki bi lahko povzročili veliko javnofinančno luknjo.
Burna seja in spor zaradi omejevanja razprave
Napetosti so se začele že na začetku seje, ko je odbor zavrnil predlog opozicije, da bi o zakonu opravili javno predstavitev mnenj. Poslanske skupine Svobode, SD-ja ter Levice in Vesne so zahtevale, da se v razpravo vključijo sindikati, stroka in predstavniki institucij, ki jih zakon neposredno zadeva.
Predsednik odbora Zvonko Černač je vztrajal, da je seja sklicana skladno s poslovnikom in da širša javna predstavitev ni potrebna. Kljub temu so nekateri predstavniki sindikatov in drugih organizacij prišli na sejo in svoja stališča predstavili v omejenem časovnem okviru.
Dodatno zaostritev je povzročila odločitev odbora, da omeji čas razprave sodelujočih na pet minut. Poslanci odhajajoče koalicije so odločitev označili za grob poseg v parlamentarno razpravo in znak utišanja opozicije.
“Očitno je demokracijo zamenjala diktatura,” je po odhodu s seje dejala poslanka Svobode Tamara Kozlovič. V koaliciji v odhajanju so ocenili, da gre za nevaren precedens in popolno razvrednotenje parlamentarnih postopkov.
Predlagatelji: Slovenija potrebuje razbremenitev gospodarstva
Poslanec NSi Aleksander Reberšek je v imenu predlagateljev poudaril, da je Slovenija po štirih letih aktualne oblasti izgubila gospodarsko konkurenčnost, podjetja pa po njegovih besedah zaradi visokih obremenitev selijo dejavnost v tujino.
“Želimo sprostiti ustvarjalne potenciale gospodarstva, podjetnikov, obrtnikov in kmetov,” je dejal. Ob tem je branil predlagane davčne razbremenitve in poudaril, da manjša obdavčitev pomeni več denarja za ljudi in večjo gospodarsko aktivnost.
Med ukrepi je izpostavil tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, odpravo omejitev za delo zdravnikov pri zasebnikih ter nižje prispevke za manjše espeje.
Predlagatelji zavračajo očitke, da zakon koristi predvsem premožnejšim. Po njihovem mnenju bo prav razbremenitev gospodarstva omogočila višje plače in večjo gospodarsko rast.
Vlada opozarja na milijardno tveganje
Vlada, ki opravlja tekoče posle, zakona ne podpira. Finančni minister Klemen Boštjančič je na odboru opozoril, da gre za fiskalno tvegan in razvojno vprašljiv zakon, ki po oceni ministrstva lahko povzroči okoli milijardo evrov letnega izpada prihodkov oziroma približno 1,4 odstotka BDP-ja.
Po njegovih besedah predlog ne rešuje ključnih razvojnih izzivov države, ampak parcialno posega v posamezne sisteme brez ustreznih analiz in nadomestnih virov financiranja.
Boštjančič je opozoril tudi, da Evropska komisija že preverja dogajanje okoli predloga zakona. Vlada meni, da bi lahko takšni ukrepi dolgoročno povečali javni dolg in zmanjšali stabilnost javnih financ.
Tudi ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je opozorila, da pretekle izkušnje kažejo, da znižanje DDV-ja praviloma ni prineslo sorazmernega padca cen za končne potrošnike.
Sindikati: Gre za zakon za razkroj države
Predlogu ostro nasprotujejo tudi sindikati, ki ocenjujejo, da zakon koristi predvsem najbogatejšim in spodkopava temelje socialne države.
Predsednik Pergama Jakob Počivavšek je opozoril, da tako obsežen zakon ni bil usklajevan z Ekonomsko-socialnim svetom in da so bili socialni partnerji iz procesa praktično izključeni.
V Levici so napovedali uporabo vseh parlamentarnih sredstev, vključno z možnostjo referenduma. Poslanec Vladimir Šega je zakon označil za kaotičen sveženj nepovezanih ukrepov in dejal, da v zgodovini države še ni bilo tako obsežnega zakona, pripravljenega brez širšega usklajevanja.
Kljub ostrim nasprotovanjem je odbor zakon potrdil. Njegova nadaljnja usoda bo zdaj odvisna od glasovanja v državnem zboru in morebitnih nadaljnjih postopkov opozicije.
