Odbor za pravosodje: Webrov poziv pomeni pritisk na slovensko tožilstvo

ByA. K.

19. februarja, 2026 , , , , ,
Manfred Weber EPP [Foto: Wikimedia Commons/ Evropski parlament]

Odbor državnega zbora za pravosodje je na nujni seji, ki je potekala brez sodelovanja opozicijskih poslancev SDS, obsodil nedavne pozive Evropske ljudske stranke in njenega vodje Manfreda Webra k spremljanju kazenskega pregona članov NSi v Sloveniji. Po oceni odbora gre za nedopusten poseg v neodvisnost in nepristranskost slovenskega pravosodja.

Člani odbora so sprejeli tudi sklep, da predsednici Evropskega parlamenta pošljejo protestno pismo, v katerem opozarjajo na ravnanje evropskega poslanca, ki naj bi prekoračil svoje pristojnosti in s političnimi pritiski škodoval ugledu Slovenije v evropskem prostoru.

Oba sklepa sta bila potrjena ob obstrukciji poslanca NSi Franca Medica in ob odsotnosti poslancev SDS pri glasovanju. Seja je bila sklicana na zahtevo poslanskih skupin Svobode, SD in Levice, ki so poudarile, da gre za vprašanje spoštovanja pravne države in suverenosti nacionalnih institucij.

Povod za razpravo so bili pozivi iz vrst Evropske ljudske stranke, ki so Evropsko komisijo pozvali, naj spremlja kazenski pregon članov NSi in preuči morebitne nadaljnje ukrepe. Gre za primer, v katerem je specializirano državno tožilstvo vložilo obtožni predlog zoper štiri sedanje in nekdanje člane komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jim očita zlorabo uradnega položaja.

Razprava o vlogi politike in pravosodja

V razpravi je bilo slišati več opozoril, da je javno problematiziranje konkretnih kazenskih postopkov na evropski ravni lahko razumljeno kot pritisk na delo tožilstva. Poslanci koalicije so poudarili, da je evropski politični dialog legitimen, vendar ne na način, ki bi v času predvolilne kampanje diskreditiral nacionalne pravosodne organe.

Medic je v imenu NSi poskušal razširiti razpravo s predlogom dodatnega sklepa, s katerim bi odbor predsednika vlade pozval k objavi celotnega poročila Komisije za preprečevanje korupcije. Predsednica odbora je pojasnila, da takšen sklep ni vsebinsko povezan z nujno sejo, zato o njem niso odločali. Koalicijski poslanci so takšno pobudo ocenili kot poskus preusmerjanja pozornosti z obravnavane teme.

Seje se je udeležil tudi eden od obtoženih in predsednik Knovsa, ki je zatrdil, da policija njemu in drugim članom komisije nikoli ni dokazala nezakonitega ravnanja po opravljenem nadzoru na Generalni policijski upravi novembra 2023. Poudaril je, da so ves čas ravnali skladno z zakonom in da bi jih policija v nasprotnem primeru lahko zavrnila, česar pa ni storila.

Ob tem se je zahvalil pravnikom, ki so se javno postavili v bran parlamentarnemu nadzoru in opozorili na pomen neodvisnosti institucij.

Razprava na odboru je razkrila globoke politične razlike glede razumevanja vloge evropskih političnih struktur pri nacionalnih kazenskih postopkih ter vprašanja, kje poteka meja med politično podporo in nedopustnim pritiskom na pravosodje.