Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je slovensko Stičišče za oblikovanje politik, ki deluje pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, izpostavila kot primer dobre prakse vključujočega, sodelovalnega in učinkovitega oblikovanja javnih politik.
Stičišče za oblikovanje politik oziroma SOP povezuje državne oblikovalce politik z državljani, organizacijami civilne družbe, raziskovalci, univerzami, strokovnjaki in podjetji. Namen takšnega sodelovanja je, da se pred uvedbo posameznih ukrepov v prakso preverita njihova ustreznost in izvedljivost.
Države izzivov ne morejo reševati le znotraj institucij
OECD je Stičišče izpostavil v poročilu Government Unstuck: The Next Frontier of Government Transformation, objavljenem 12. oktobra 2026. Poročilo obravnava možnosti za preobrazbo delovanja državnih uprav v hitro spreminjajočem se svetu.
Kot enega ključnih elementov te preobrazbe OECD izpostavlja sodelovanje javnosti. Poudarja pomen sistematičnega vključevanja uporabnikov javnih storitev, civilne družbe in drugih deležnikov v oblikovanje, testiranje ter izvajanje rešitev.
Države namreč kompleksne družbene izzive težko rešujejo, če politike in storitve načrtujejo zgolj znotraj svojih institucij, so povzeli na ministrstvu.
Sodelovanje se mora začeti že pri prepoznavanju izzivov
Vključujoči procesi omogočajo, da državljani že v zgodnjih fazah oblikovanja javnih politik sodelujejo pri prepoznavanju izzivov, potreb in prednostnih nalog.
Takšen pristop presega zgolj zbiranje pripomb na že pripravljene predloge, saj javnosti omogoča sodelovanje pri opredeljevanju izzivov in iskanju rešitev od samega začetka.
Temu pristopu sledi tudi Stičišče za oblikovanje politik. Kot so izpostavili na ministrstvu, s povezovanjem različnih znanj, izkušenj in pogledov ter uporabo sodelovalnih, vključujočih in na dokazih temelječih pristopov prispeva h kakovostnejšim javnim politikam.
Rešitve preverjajo še pred njihovo uvedbo
Stičišče povezuje oblikovalce politik z državljani, organizacijami civilne družbe, raziskovalci, univerzami, strokovnjaki in podjetji. Ti z različnimi metodami soustvarjanja preučujejo možne rešitve ter preverjajo njihovo ustreznost in izvedljivost še pred uvedbo v prakso.
Na ta način se pri oblikovanju politik upoštevajo tudi izkušnje ljudi, na katere se posamezni ukrepi nanašajo. Rešitve lahko tako temeljijo na boljšem razumevanju dejanskih potreb in okoliščin.
OECD ob tem opozarja, da je sodelovanje državljanov pogosto omejeno le na posamezne faze oblikovanja politik, pri čemer ni vedno jasno, kako se njihovi prispevki upoštevajo pri končnem odločanju.
Za učinkovitejše sodelovanje je zato pomembno, da je javnost smiselno vključena v celoten proces oblikovanja politik, sodelujoči pa morajo prejeti tudi povratne informacije o tem, kako so bili njihovi predlogi upoštevani.
Krepitev znanja javnih uslužbencev
Delovanje Stičišča za oblikovanje politik po navedbah ministrstva sledi tudi tem načelom. S povezovanjem različnih znanj, izkušenj in pogledov prispeva h krepitvi kompetenc javnih uslužbencev ter celovitejšemu reševanju zapletenih družbenih izzivov, ki presegajo pristojnosti posameznih ustanov.
Mednarodna prepoznava v poročilu OECD potrjuje pomen razvoja takšnih pristopov v slovenski javni upravi in spodbuja nadaljnja prizadevanja za oblikovanje javnih politik, ki temeljijo na sodelovanju, upoštevanju različnih potreb in skupnem iskanju ustreznih rešitev, so poudarili na ministrstvu.
Vključevanje državljanov po njihovih navedbah ni le vir boljših informacij, temveč tudi način za krepitev legitimnosti sprejetih odločitev in zaupanja v javne institucije.
Projekt Stičišče za oblikovanje politik je sofinanciran s sredstvi Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027.
