Predlog t. i. Šutarjevega zakona je sprožil številne razprave o njegovem vplivu na načela pravne države, delitev oblasti in ustavno varstvo človekovih pravic. Pravniki opozarjajo, da posamezni ukrepi v predlogu presegajo meje, ki jih dopušča ustava, in bi lahko pomenili nevaren precedens pri poseganju v temeljne svoboščine.
Po mnenju odvetnika in strokovnjaka za kazensko pravo Blaža Kovačiča Mlinarja predlog pomeni odmik proti modelu krizne zakonodaje brez uradne razglasitve izrednega stanja. Kot je povedal za MMC RTV SLO, zakon sistematično zmanjšuje sodni nadzor in krepi diskrecijska pooblastila izvršilne oblasti. S tem po njegovem mnenju spodkopava načelo sorazmernosti in posega v jedro ustavne ureditve.
Med najbolj spornejše rešitve uvršča možnost vstopa policije v stanovanja brez sodne odredbe, kadar je to nujno za zaseg orožja. Takšna ureditev po njegovem mnenju odpira vprašanja glede spoštovanja nedotakljivosti doma, saj odločitev temelji na presoji policije, ne pa na sodnem nadzoru. Prav tako opozarja na uvedbo t. i. varnostnih akcij, ki bi policiji omogočale zapore območij za preglede oseb do šest ur, kar po njegovih besedah predstavlja neposreden poseg v ustavno pravico do svobode gibanja.
Zakon naj bi predvideval tudi uvedbo tehničnega nadzora na tako imenovanih varnostno tveganih območjih, kjer bi bila dovoljena uporaba videonadzora, avdiosnemanja in optične prepoznave registrskih tablic. Kovačič Mlinar opozarja, da gre za široko in nedoločeno definicijo, kar bi omogočilo arbitrarno poseganje v zasebnost državljanov.
Posebej izpostavlja tudi določbo, ki bi dovoljevala uporabo nezakonito pridobljenih dokazov pri preiskovanju najhujših kaznivih dejanj. Po njegovih besedah bi takšna ureditev legitimirala nezakonito delovanje organov pregona in izničila temeljno načelo poštenega postopka. „To bi pomenilo, da nezakonita prisluškovanja ali izsiljena priznanja ne bi bila več sankcionirana,“ je njegove besede povzel MMC RTV SLO.
Opozorila glede socialne države in širjenja pooblastil Fursa
Predlog zakona vsebuje tudi določbo, po kateri bi lahko vrhovno sodišče v primerih hudih kaznivih dejanj podaljšalo pripor do treh let, kar po ocenah pravnikov posega v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Poleg tega bi izvršba na socialne prejemke za izterjavo glob pomenila, kot opozarja Kovačič Mlinar, „kaznovanje revščine“ in neposreden poseg v pravico do socialne varnosti.
Sporno naj bi bilo tudi širjenje pooblastil Finančne uprave RS (Furs), ki bi lahko zasegla premoženje ob zaznanem razkoraku med dohodki in premoženjem posameznika. Ukrep po mnenju pravnika ni podvržen sodnemu nadzoru, zato obstaja tveganje za samovoljne odločitve in posege v pravico do zasebne lastnine.
Odvetniška zbornica: spremembe morajo biti premišljene
Odvetniška zbornica Slovenije poziva k doslednemu izvajanju že obstoječe zakonodaje in k večji previdnosti pri sprejemanju sprememb, zlasti na področju kazenskega prava, navaja MMC RTV SLO. Po besedah predsednika zbornice Janeza Starmana bi bilo treba zakonodajne posege uvajati v sodelovanju s pravno in drugimi strokami, da se preprečijo morebitne razveljavitve sodnih odločitev zaradi poznejše ugotovljene neustavnosti.
Kot so zapisali, že veljavna zakonodaja vsebuje dovolj mehanizmov za učinkovito kaznovanje storilcev. Zbornica meni, da bi morali organi pregona dosledneje uporabljati obstoječa pravna sredstva, namesto da se uvajajo ukrepi, ki bi lahko spodkopali načela pravne države. „Intenzivnejše delo policije v zadnjih dneh je dokaz, da je to mogoče,“ so poudarili v odzivu.
Kriminolog Meško: večja represija prinaša tveganje konfliktov
Predstojnik katedre za kriminologijo na Fakulteti za varnostne vede Gorazd Meško meni, da Šutarjev zakon prinaša sporočilo o večji odločnosti države, vendar tudi tveganje za povečanje družbenih napetosti. Kot je povedal, več strogosti in represije praviloma vodi do dodatnih konfliktov, kar je pričakovano pri posegih v človekove pravice.
Po njegovem mnenju zakon izraža težnjo po vzpostavitvi reda in povečanju nadzora, a hkrati nakazuje premik k strožji socialni politiki. Opozoril je, da zakonodaja brez učinkovitega izvajanja ostaja „mrtva črka na papirju“ in da je treba zaščititi ne le izvajalce zakonov, temveč predvsem državljane pred morebitnim zlorabami oblasti.
Kot je dodal Meško, podobne trende zaostrovanja zakonodaje opažajo tudi v drugih evropskih državah, med njimi v Nemčiji, Franciji, na Švedskem in v Španiji, kjer so varnostni dogodki pogosto vodili do zmanjšanja poudarka na človekovih pravicah.
Po poročanju MMC RTV SLO je ministrstvo poudarilo, da je cilj vseh trenutnih ukrepov preprečiti možnost nadaljnjih zlorab in okrepiti zaščito osebnih podatkov, zlasti tistih, ki so del državnih registrov na področju kmetijstva.
Foto: Freepik UI
