V majhni pacifiški državi Tuvalu, ki jo ogroža naraščajoča morska gladina, je več kot tretjina prebivalcev zaprosila za posebne podnebne vizume, ki jih ponuja Avstralija. Po uradnih podatkih je za vizume, ki omogočajo bivanje, delo in študij v Avstraliji, zaprosilo že 4.052 ljudi, vključno z družinskimi člani.
Tuvalu, ki leži na devetih nizko ležečih atilih med Avstralijo in Havaji, ima približno 11.000 prebivalcev in velja za eno najbolj ogroženih območij zaradi podnebnih sprememb. Glavni atol Funafuti, kjer živi okoli 60 odstotkov prebivalcev Tuvaluja, je izjemno ranljiv. Znanstveniki Nase napovedujejo, da bodo do leta 2050 dnevne plime poplavile polovico tega atola, kjer je ozemlje ponekod široko le 20 metrov.
V najslabšem scenariju, če bi se morska gladina dvignila za dva metra, bi bilo pod vodo kar 90 odstotkov Funafutija. V zadnjih treh desetletjih se je morska gladina na Tuvaluju dvignila za 15 centimetrov, hitrost dviga pa je 1,5-krat hitrejša od svetovnega povprečja. Država je že zgradila sedem hektarjev umetnega ozemlja, načrtuje pa dodatne ukrepe, ki bi območje ohranili nad vodo do leta 2100.
Falepili: Pot v novo življenje
Sporazum Falepili Union, podpisan med Tuvalujem in Avstralijo leta 2023, omogoča letno preselitev 280 prebivalcev Tuvaluja. Prvi krog loterije za vizume se je začel 16. junija 2025, prijavilo pa se je že 1.124 posameznikov, kar skupaj z družinskimi člani presega kvoto. Uspešni prijavitelji bodo pridobili pravico do stalnega prebivališča v Avstraliji, dostopa do zdravstvenih storitev, izobraževanja in socialnih ugodnosti enako kot avstralski državljani.
Po besedah tuvalujske vlade bo selitev omogočila tudi finančno podporo družinam, ki ostajajo na otoku, saj bodo migranti lahko pošiljali denar domov. Tuvalu se sooča z izzivi, ki presegajo selitev. Država se bori za ohranitev svoje suverenosti in kulturne identitete.
Poleg gradnje umetnega ozemlja in zaščitnih zidov proti neurjem in plimovanju si prizadevajo za pravno priznanje svojih morskih meja tudi v primeru poplav. Poleg tega Tuvalu razvija digitalni dvojnik države, ki bi ohranil njihovo kulturo in zgodovino v virtualnem prostoru.
Mladi, kot je 13-letni Tekafa Piliota, sanjajo o študiju v Avstraliji, saj na otoku ni univerz, hkrati pa se zavedajo, da je njihova domovina vse bolj ogrožena zaradi podnebnih sprememb.
Foto: Pixabay
