Ste kdaj naleteli na nekoga, ki reče “vse je v redu”, a njegov ton ali dejanja kričijo ravno nasprotno? Morda ste naleteli na pasivno-agresivno vedenje, ki zna biti prava uganka. To ni odkrito kričanje ali udarec po mizi, temveč subtilna, prikrita jeza, ki lahko povzroči nemalo frustracij v odnosih, službi ali družini.
Nedavni članek na Psychology Today (15. junij 2025) razkriva tri podtipe pasivno-agresivnega vedenja, ki jih morate prepoznati, če želite ohraniti zdrave odnose in lastno duševno ravnovesje. Poglejmo, kako te tipe prepoznati in se z njimi spopasti, ne da bi izgubili živce!
Prvi podtip, ki ga omenjajo, je t. i. “failure to launch” oziroma namerno poddelovanje. To je tista oseba, ki obljubi, da bo nekaj naredila, a vedno najde izgovor, zakaj ni uspela. Na primer, mlada odrasla oseba, ki se nikakor ne osamosvoji, kljub sposobnostim ostaja odvisna od staršev, ker noče ali “ne zmore” dokončati študija ali najti službe.
To ni le lenoba – pogosto gre za prikrito jezo, ki se izraža skozi izogibanje odgovornosti. Takšno vedenje lahko izhaja iz anksioznosti, depresije ali celo preveč popustljivih staršev, ki otroku niso postavili jasnih meja. Če opazite ta vzorec, poskusite z nežnim, a odločnim pogovorom o pričakovanjih, brez obtoževanja. Jasno povejte, kaj potrebujete, in dajte priložnost za spremembo.
Podtip “Namerno povzročanje nevšečnosti”
Drugi podtip je bolj zahrben – gre za dejanja, ki drugim povzročajo nevšečnosti, a so videti kot “pomota”. Na primer, sodelavec, ki “pozabi” pravočasno poslati pomemben dokument, ali najstnik, ki pusti družinski avto v kaosu, tik preden ga potrebujete. Takšno vedenje je pogosto motivirano z željo po nadzoru ali maščevanju, a z dovolj prepričljivim izgovorom, da se storilec izogne očitkom.
Zveni znano? Ključ je, da ostanete mirni in se osredotočite na dejstva. Namesto “Zakaj si to spet naredil?”, recite: “Opazil sem, da dokument ni bil poslan pravočasno, kar je povzročilo zamudo. Kako lahko to preprečimo v prihodnje?” Takšen pristop razoroži izgovore in odpira pot do rešitve.
Tretji podtip je skrita sabotaža, kjer nekdo na videz sodeluje, a v resnici spodkopava prizadevanja drugih. Spomnite se primera iz članka: dva profesorja, Svit in Mitja, dobita pogodbo za knjigo, a Mitja se izogiba delu, zaradi česar Svit nosi levji delež bremena. Ali pa sodelavci, ki se izognejo pripravam na službeno zabavo, medtem ko drugi garajo.
Ta podtip je še posebej škodljiv v timskem delu, saj ustvarja zamere in ruši zaupanje. Rešitev? Postavite jasne meje in pričakovanja. Če nekdo ne prispeva, ga povabite na konkreten pogovor: “Opazil sem, da nisi sodeloval pri pripravah. Ali je kaj, kar te ovira?” Tako pokažete, da vidite njihovo vedenje, a jim hkrati date priložnost, da se popravijo.
Kako naprej z zdravim pristopom
Pasivno-agresivno vedenje je kot tihi virus – lahko okuži odnose, preden sploh opazite. Ključno je, da ga prepoznate in se nanj odzovete s mirnostjo in odločnostjo. Namesto da se ujamete v krog frustracij, se osredotočite na jasno komunikacijo in postavljanje meja.
Če ste sami nagnjeni k takim vzorcem, se vprašajte, zakaj se izogibate neposrednemu izražanju jeze – morda je čas za pogovor s terapevtom, ki vam lahko pomaga razumeti korenine tega vedenja. Zdravo življenje pomeni tudi zdrave odnose, zato se ne bojte stopiti korak bliže k odkritosti.
Pasivno-agresivno vedenje ni le nadležna navada, ampak signal globljih čustev, ki prosijo za pozornost. Z malo potrpežljivosti in pravim pristopom lahko te tihe konflikte spremenite v priložnosti za rast in povezovanje.
Foto: Pexels
