Pet držav članic Evropske unije je ostro nasprotovalo načrtom Evropske komisije za večjo centralizacijo načrtovanja evropskega elektroenergetskega sistema. Bolgarija, Finska, Francija, Poljska in Švedska opozarjajo, da Bruselj presega svoje pristojnosti in napačno razume delovanje nacionalnih energetskih omrežij.
V skupnem dokumentu države opozarjajo, da bi lahko preveč centraliziran pristop podražil zeleni prehod, oslabil energetsko varnost in upočasnil infrastrukturne projekte po Evropi.
Namesto popolnoma centralizirane energetske unije zagovarjajo model tesneje usklajenih regionalnih sistemov, kjer bi glavno vlogo pri načrtovanju še naprej imele države članice in nacionalni operaterji omrežij.
Spor zaradi bruseljskega “centralnega scenarija”
Evropska komisija je decembra predstavila predlog prenove evropskih elektroenergetskih omrežij, ki med drugim predvideva oblikovanje enotnega “centralnega scenarija” za usmerjanje dolgoročnih energetskih naložb po EU.
Toda pet držav opozarja, da energetski sistemi niso dovolj enotni, da bi jih bilo mogoče učinkovito upravljati iz Bruslja.
“En sam scenarij napačno predpostavlja, da obstaja le en način za doseganje ciljev energetske in podnebne politike,” piše v dokumentu, v katerega je vpogledal Euronews.
Podpisnice poudarjajo, da imajo nacionalni operaterji elektroenergetskih omrežij bistveno boljši vpogled v lokalne ozke grla, varnostna tveganja in infrastrukturne potrebe kot evropske institucije.
Po njihovem mnenju obstaja nevarnost, da bi Bruselj spodbujal gradnjo dragih čezmejnih povezav brez ustrezne uskladitve z domačimi omrežji, kar bi lahko povzročilo slabo izkoriščeno infrastrukturo in višje račune za elektriko.
V ozadju investicije v višini 1,2 bilijona evrov
Spor prihaja v času, ko EU načrtuje obsežno prenovo elektroenergetske infrastrukture. Tako imenovani omrežni paket predvideva okoli 1,2 bilijona evrov investicij do leta 2040.
Evropska komisija želi po ruski invaziji na Ukrajino pospešiti elektrifikacijo gospodarstva, širitev obnovljivih virov energije in večjo energetsko neodvisnost Evrope.
Toda ravno zaradi velikosti načrtovanih investicij postaja vprašanje nadzora nad energetskim načrtovanjem vse bolj politično občutljivo.
Pet držav Komisiji očita, da se iz koordinacijske vloge premika proti neposrednemu političnemu nadzoru nad infrastrukturnimi projekti.
Švedska že ustavila načrte za nove kable
Najostrejša med kritiki je trenutno Švedska. Švedska ministrica za energijo Ebba Busch je ta teden napovedala ustavitev načrtov za nov električni kabel proti Danski.
“EU ne bi smela prejemati švedskega denarja za elektriko. Trenutno nas Bruselj ne posluša,” je dejala Busch.
Švedska vlada po navedbah Euronews preverja tudi prihodnost novih energetskih povezav s Finsko.
V središču spora so tudi prihodki od tako imenovanih pristojbin za preobremenjenost omrežja – presežnih sredstev, ki nastanejo ob največjih obremenitvah elektroenergetskih povezav. Bruselj želi večji del teh sredstev usmeriti v skupne evropske infrastrukturne projekte, več držav pa želi nad denarjem ohraniti nacionalni nadzor.
Pogajanja se zaostrujejo
Evropski parlament medtem podpira močnejši evropski nadzor nad energetskim načrtovanjem. Poročevalka za zakonodajni dosje Tsvetelina Penkova podpira oblikovanje močnejše skupne arhitekture načrtovanja na ravni EU.
Ciprsko predsedstvo EU, ki trenutno vodi pogajanja med državami članicami, sicer trdi, da se približuje kompromisna rešitev, vendar diplomatski viri ocenjujejo, da bi se lahko politični dogovor zaradi vse večjih sporov zamaknil tudi po poletju.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je države članice in Evropski parlament že pozvala, naj dogovor dosežejo še pred poletjem.
