Slovenija je na vrhu zveze NATO v Haagu politično podprla dogovor o postopnem povečanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP do leta 2035, a doma naletela na močan odpor znotraj lastne vlade. Socialni demokrati in Levica, obe članici vladne koalicije, sta jasno izrazili nasprotovanje takšni zavezi. Matjaž Han in Asta Vrečko opozarjata, da bi tako visok delež sredstev ogrozil socialno državo ter preusmeril prioritete stran od miru in civilne varnosti.
Matjaž Han, minister za gospodarstvo in predsednik SD, je v sporočilu za javnost poudaril, da tako pomembno povečanje obrambnih izdatkov zahteva temeljito javno razpravo. Kot je zapisal, se zaveda, da aktualne razmere kličejo po okrepitvi varnosti, vendar meni, da “pet odstotkov za obrambo občutno preveč”.
Han se je kritično odzval tudi na širši kontekst trenutnih geopolitčnih razmer, pri čemer je opozoril, da »izključno oboroževalna tekma, kot smo ji priča zdaj, ni in ne more biti garant trajnega miru in varnosti.« Po njegovem mnenju bi morala imeti Slovenija tudi načrt za mir, ne zgolj vojaško strategijo.
Ob tem je dodal: “Zato kot predsednik Socialnih demokratov pozivam, da Slovenija na vrhu zveze Nato ne soglaša z dvigom sredstev na pet odstotkov BDP-ja in zavzame zadržan pristop po zgledu Španije.” Poudaril je še, da naj Slovenija kot članica Varnostnega sveta deluje v duhu spoštovanja mednarodnega prava ter išče podporo drugih evropskih držav, ki se prav tako zavzemajo za trajen mir.
Vrečko: “To zahtevajo vojni jastrebi”
Asta Vrečko, ministrica za kulturo in predsednica Levice, je v ostrem odzivu zapisala, da povečanje obrambnih izdatkov zahtevajo “vojni jastrebi, ki so pravkar sprožili še eno vojno”. Pri tem se je sklicevala na objavljeno komunikacijo med generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, kjer naj bi Rutte Trumpu čestital za “odločno dejanje v Iranu”.
Vrečko je zato pozvala k odločnemu nasprotovanju obrambnemu dvigu: “Po tem sporočilu nihče v Evropi ne bi smel podpisati dviga na 5 odstotkov. Ni še prepozno, da predsednik vlade jutri ne podpre zaveze za dvig sredstev za Nato.”
Levice se že dalj časa zavzema za drugačen pristop k varnosti, ki ne temelji le na vojaški moči. Namesto dodatnega vlaganja v orožje bi po njihovem mnenju morali več sredstev usmeriti v civilno zaščito, odpornost družbe in krepitev infrastrukture.
Janez Janša: Pri obrambni moči države je pomembno zadostno število usposobljenih vojakov
Vse za obrambo namenjene milijarde brez ustreznega števila vojakov ne bodo imele veliko učinka, je na današnji novinarski konferenci Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve poudaril predsednik SDS in obrambni minister v času slovenske osamosvojitve Janez Janša. Govorci so med drugim izpostavili tudi pomen diplomacije za nacionalno varnost… več tukaj
Slovenija politično podprla cilj 5 odstotkov BDP, a z zadržki
Kljub izrazitemu nasprotovanju dveh koalicijskih strank – Socialnih demokratov in Levice – je Slovenija na vrhu zveze NATO v Haagu podprla politični dogovor, da bodo države članice do leta 2035 povečale obrambne izdatke na 5 odstotkov BDP. Gre za okvirni cilj, ki še ni pravno zavezujoč, a predstavlja jasno usmeritev zavezništva glede prihodnjih varnostnih politik.
Iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba so sporočili, da je Slovenija dosegla pomembno prilagoditev v dogovoru: celotna struktura obrambnih izdatkov bo vključila tudi t. i. “dual-use” naložbe. To pomeni, da se lahko del sredstev nameni za področja, kot so zdravstvo, umetna inteligenca, kibernetska varnost, civilna zaščita in infrastruktura. V tej shemi naj bi 2 odstotka BDP predstavljali klasični vojaški izdatki, dodatnih 1,5 odstotka pa naložbe, ki imajo dvojni učinek – tako za obrambo kot za širšo družbeno odpornost.
Golobov kabinet je ob tem poudaril, da gre za dolgoročni politični okvir, katerega podrobnejši cilji in obseg bodo dokončno določeni šele ob pregledu napredka leta 2029. Slovenija naj bi si v tem procesu prizadevala za ohranitev ravnotežja med varnostjo in vzdržnostjo socialne države.
Takšna formulacija dogovora je bila po navedbah vlade ključnega pomena za slovensko podporo na vrhu, saj omogoča fleksibilno interpretacijo obrambnih izdatkov in vključuje tudi elemente civilne varnosti, kar je skladno s stališči dela koalicije.
Miha D. Kovač
Foto: Slovenska vojska RS/fotografija je simbolna
