Cene plina v Evropi so se danes občutno znižale, potem ko sta Združene države Amerike in Iran napovedala dvotedensko premirje in popolno odprtje Hormuške ožine za tranzit energetskih pošiljk. Trgi so se odzvali hitro, pritisk na energente pa se je pokazal že v zgodnjih jutranjih urah.
Na referenčni nizozemski borzi TTF je cena plina za dobavo maja zdrsnila na okoli 45,7 evra za megavatno uro, kar pomeni padec za več kot 14 odstotkov. Še dan prej so bile cene bistveno višje, med nedavno eskalacijo razmer pa so se za kratek čas povzpele celo do 74 evrov za megavatno uro.
Padec ni omejen le na plin. Nafta Brent je zdrsnila na približno 92,6 dolarja za sod, kar pomeni padec za več kot 15 odstotkov, ameriška surova nafta WTI pa na okoli 93,4 dolarja, ob padcu za več kot 17 odstotkov. Podoben trend je viden tudi pri drugih energentih, vključno s kurilnim oljem in bencinom.
Trgi reagirajo na odprtje ključne energetske poti
Ključni sprožilec padca cen ostaja Hormuška ožina, ena najpomembnejših svetovnih poti za transport nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Skozi njo poteka približno petina svetovne dobave energentov.
Po večtedenski blokadi, ki jo je Iran uvedel po napadu konec februarja, je zdaj napovedano popolno odprtje poti za ladijski promet. Dogovor je bil dosežen tik pred iztekom roka, ki ga je Teheranu postavil ameriški predsednik Donald Trump.
Trgi so signal razumeli kot zmanjšanje tveganja za motnje v dobavi, kar se je skoraj takoj prelilo v padec cen.
Nedavni šoki še vedno vplivajo na trg
Kljub današnjemu padcu cene energentov ostajajo pod vplivom nedavnih dogodkov. Napadi na plinsko infrastrukturo so v preteklih tednih povzročili precejšnjo negotovost.
Med drugim je bil poškodovan del katarskega kompleksa za utekočinjanje plina v Ras Laffanu, kjer sta bili prizadeti dve od 14 proizvodnih enot. To predstavlja približno 17 odstotkov katarskih izvoznih zmogljivosti.
Popravila naj bi trajala od tri do pet let, v tem času pa bo Katar po ocenah zmanjšal dobavo za približno 12,8 milijona ton utekočinjenega plina letno.
Katar sicer proizvede okoli petino svetovnega LNG in velja za enega ključnih dobaviteljev na globalnem trgu, takoj za Združenimi državami.
Motnje v tranzitu in občutljivost trgov
V začetku tedna sta bila dva katarska tankerja prisiljena opustiti prehod skozi Hormuško ožino, potem ko nista dobila dovoljenja iranskih oblasti. Takšni dogodki so v zadnjih tednih dodatno povečali negotovost na trgu.
Iran je sicer večkrat poudaril, da omejitve veljajo le za države, ki jih označuje kot „sovražne“, medtem ko je ladjam iz „prijateljskih“ držav omogočen tranzit.
Trgi ostajajo izjemno občutljivi
Današnji padec cen kaže, kako hitro se lahko razmere na energetskih trgih obrnejo. Še pred kratkim so strahovi pred dolgotrajno blokado Hormuške ožine potiskali cene navzgor, zdaj pa jih možnost odprtja vleče navzdol.
Kljub temu negotovost ostaja. Trgi so še vedno močno odvisni od geopolitičnih signalov, vsaka nova zaostritev ali sprememba dogovora pa lahko povzroči nov, hiter premik cen energentov.
