Danes bo po vsej državi potekal letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk, osrednji dogodek Tedna slovenske hrane, ki ga v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah izvajajo že več kot desetletje. Namenjen je ozaveščanju o pomenu rednega zajtrka ter spodbujanju uživanja lokalno pridelane hrane. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil takšen zajtrk lani postrežen več kot 278 000 otrokom v vrtcih in osnovnih šolah.
Zajtrk je po pravilih projekta sestavljen iz petih osnovnih živil: kruha, masla, medu, mleka ter jabolka ali drugega svežega oziroma suhega sadja brez dodanega sladkorja. Osnovno vodilo projekta je, da so vsa uporabljena živila pridelana oziroma predelana v Sloveniji. Kruh mora biti izključno slovenskega porekla, ostala živila pa morajo izpolnjevati pogoje domače pridelave.
V projekt so vključeni vrtci, osnovne šole in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami, ki izvajajo javno veljavne programe. Pri izvajanju zajtrka imajo ustanove zagotovljeno pavšalno finančno nadomestilo na otroka, kar jim omogoča nakup ustreznih živil slovenske pridelave. Projekt tako ni le simbolni prikaz pomembnosti lokalne hrane, temveč urejen mehanizem povezovanja slovenskih pridelovalcev, predelovalcev in vzgojno-izobraževalnih ustanov.
Tradicionalni slovenski zajtrk je bil v letu 2024 v vzgojno-izobraževalnih ustanovah pripravljen več kot 278 000 otrokom. S tem se projekt uvršča med najbolj obsežne prehranske in izobraževalne pobude v Sloveniji, saj vključuje skoraj celoten populacijski obseg otrok, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole. Številke se med posameznimi leti nekoliko razlikujejo, vendar ostajajo stabilne in kažejo, da Tradicionalni slovenski zajtrk ostaja stalnica v šolskih programih.
Zajtrku so v številnih ustanovah dodane še spremljevalne dejavnosti, kot so pogovori o zdravem načinu prehranjevanja, predstavitve pomena čebelarstva, obiski kmetij, prikazi predelave mleka in žit ter delavnice, namenjene razumevanju poti hrane od proizvajalca do potrošnika. Ta razširjeni pristop postavlja projekt med najbolj celovite programe spodbujanja prehranske vzgoje v slovenskem šolskem prostoru.
Pomen za javno zdravje in razvoj prehranske kulture
Strokovnjaki na področju prehrane opozarjajo, da je redno uživanje zajtrka povezano z boljšimi učnimi rezultati, boljšo koncentracijo in več energije pri učencih. Uživanje lokalnih živil pa dodatno krepi zavedanje o kakovosti hrane in spodbuja navade, ki so dolgoročno pomembne za zdravje. Vzpostavljanje pravilne prehranske rutine v otroštvu se pogosto prenese v kasnejša življenjska obdobja, zato je projekt umeščen tudi v širše javnozdravstvene strategije.
Hkrati projekt poudarja pomen slovenske pridelave hrane v času, ko se države soočajo z izzivi oskrbnih verig, trajnostnih zahtev in nihanjem cen na globalnih trgih. Lokalno pridelana hrana omogoča krajše transportne poti, večjo sledljivost in manjše tveganje motenj v preskrbi. S tem se krepi tudi zaupanje v domače proizvajalce ter prispeva k ohranjanju slovenskega podeželja in kmetijske dejavnosti.
Organizatorji poudarjajo, da je Tradicionalni slovenski zajtrk dolgoročen projekt, ki presega enodnevni dogodek. Zajtrk služi kot izhodiščna točka za razmislek o prehrani ter kot potrditev, da je lokalna hrana pomemben dejavnik kakovosti življenja. Vzgojno-izobraževalne ustanove z dejavnostmi, ki spremljajo zajtrk, želijo doseči, da otroci razumejo pomen domačih živil, izzive pridelave in vpliv prehranskih odločitev na okolje.
V številnih ustanovah se prizadevanja nadaljujejo tudi skozi šolsko leto. Nekatere šole redno vključujejo lokalna živila v jedilnike, sodelujejo z okoliškimi kmeti ali sodelujejo v širših programih prehranske vzgoje. S tem projekt pridobiva dimenzijo, ki presega občasne aktivnosti in postaja del trajnejše usmeritve slovenskega izobraževalnega sistema.
Foto: Freepik
