Letošnje meteorološko poletje je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka zbiranja primerljivih podatkov leta 1950. Povprečna temperatura je dolgoletno povprečje presegla za 2,8 stopinje Celzija, poletje pa je bilo tudi najbolj sončno vsaj od leta 1960 in približno sedmo najbolj suho v zadnjih 76 letih.
Meteorološko poletje zajema obdobje od 1. junija do 31. avgusta. Letošnji temperaturni odklon je presegel prejšnji rekord 2,4 stopinje Celzija, ki so ga izmerili v poletjih 2003 in 2024, kažejo podatki Agencije RS za okolje, ki jih povzema STA.
Vsi trije poletni meseci so bili izrazito nadpovprečno topli. Avgust je bil z odklonom 3,7 stopinje Celzija najtoplejši avgust in najtoplejši mesec v Sloveniji vsaj od leta 1950.
Po količini padavin je bilo letošnje poletje na državni ravni približno sedmo najbolj suho po letu 1950, v delu jugovzhodne Slovenije pa rekordno suho.
Dva dolgotrajna vročinska valova
Večji del Slovenije je od sredine julija do sredine avgusta pestila huda suša, ki je bila predvsem posledica pomanjkanja padavin, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena.
Poletje sta zaznamovala dva izrazita vročinska valova. Prvi je državo zajel konec junija, drugi pa konec julija in v prvi polovici avgusta.
V Podnanosu v Vipavski dolini so 29. junija izmerili 38,7 stopinje Celzija, kar je nov junijski temperaturni rekord za Slovenijo.
Najvišjo temperaturo letošnjega poletja so izmerili 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec, kjer se je živo srebro povzpelo na 40,1 stopinje Celzija. Le desetinko stopinje manj so 31. julija izmerili v Dolenjah pri Ajdovščini.
V notranjosti države je bilo najbolj vroče v Marinči vasi ob Krki, kjer so 4. avgusta izmerili 39,6 stopinje Celzija. Absolutni slovenski rekord še vedno ostaja 40,8 stopinje, izmerjenih 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.
Suša zajela skoraj celotno državo
Konec avgusta so bile sušne razmere podzemnih voda prisotne po skoraj vsej Sloveniji. Zelo sušne razmere so zajele bovško, notranjsko, ljubljansko, kočevsko, dolenjsko, belokranjsko, spodnjeposavsko, koroško in pomursko regijo.
V večini drugih delov države je bila prisotna zmerna suša, običajne vodne razmere pa so ohranili le v goriški regiji.
“Letošnja suša ni brez primere. Podobno ali še izrazitejšo sušo smo že doživeli, vendar podatki kažejo, da se pogostost hidroloških suš podzemnih voda v zadnjih desetletjih povečuje. Med desetimi najbolj sušnimi leti v obdobju 1981–2025 jih je bilo kar osem po letu 2000,” so navedli na Arsu.
Od leta 2000 je bila zaradi suše v kmetijstvu naravna nesreča razglašena v letih 2003, 2006, 2007, 2012, 2013, 2017, 2022 in 2025. Med najobsežnejšimi so bile suše v letih 2003, 2012, 2013, 2017 in 2022.
Analize kažejo, da se obdobja izrazitega pomanjkanja vode pojavljajo vse pogosteje in z večjo intenzivnostjo. Posebnost sodobnih suš so hitro razvijajoče se oziroma “rapidne” suše, ki lahko zlasti ob vročinskih valovih nastanejo v zelo kratkem času.
Letošnja suša je izstopala zaradi zgodnjega začetka, hitrega razvoja, dolgotrajnosti in velike prostorske razsežnosti. Posledice dolgotrajnega pomanjkanja vode lahko na rastlinah postanejo opazne tudi z zamikom, zato smo pripravili nasvete o tem, kako po poletni suši pravilno zalivati drevesa in grmovnice.
Rekordno nizki pretoki rek
Reke so bile letos večinoma podpovprečno vodnate. Najmanj vodnat je bil julij, ko so bili srednji mesečni pretoki izrazito manjši od dolgoletnega povprečja na vseh slovenskih rekah.
Na nekaterih merilnih mestih so bili pretoki rekordno nizki. Na Muri v Gornji Radgoni so bili poletni srednji mesečni pretoki nižji kot v sušnem letu 2003. Izredno nizki so bili tudi pritoki Krke, na Dravi pa je bil julijski srednji mesečni pretok najmanjši v celotnem obdobju opazovanj.
Posebnost letošnjega poletja so bile tudi zelo visoke temperature površinskih voda. Na več rekah so izmerili najvišje temperature doslej.
Na Ložnici v Levcu je voda 3. avgusta dosegla 32,5 stopinje Celzija, Savinja v Celju 30,8 stopinje, Sava v Jesenicah na Dolenjskem pa 30,2 stopinje.
Rekordne temperature sta dosegli tudi Bohinjsko in Blejsko jezero, zelo toplo pa je bilo morje. V Kopru se je temperatura morja 30. junija povzpela na 30,2 stopinje Celzija. Rekord ostaja 31,1 stopinje, izmerjene julija 2010.
Pomanjkanje padavin je znova pokazalo tudi pomen shranjevanja vode v času, ko je je več. Med praktičnimi rešitvami je domača zbiralnica deževnice, ki jo je smiselno urediti pred jesenskimi nalivi.
