Včasih imamo občutek, da nas nered ne le obdaja, temveč nas kar nekoliko duši. Kup oblačil na stolu, ki se spremeni v improvizirano garderobno omaro, kuhinjski pult, na katerem skodelica kave komaj še najde prostor, ali torbica, iz katere se vsakič znova usujejo računi.
Čeprav si rečemo, da bomo vse uredili „jutri“, se ta jutri prestavlja v vedno nove dneve. A težava ni le v estetiki. Nered vpliva na naše razpoloženje, jemlje energijo in zmanjšuje občutek nadzora nad življenjem. Prav zato se marsikdo počuti preobremenjenega, ko stopi v kaotičen prostor.
Da bi se osvobodili tega občutka, ni treba, da si vzamemo cel konec tedna in prevrnemo vsako polico. Pomaga že, če pospravljanje začnemo razmišljati kot niz majhnih, prijetnih korakov. Eden najučinkovitejših je tako imenovano pravilo petih minut.
Ko se zdi, da je vse preveč, si nastavimo uro in pospravimo le nekaj minut: zložimo kup revij, obesimo tri kose oblačil ali očistimo majhen kotiček. Pogosto nas to spodbudi, da nadaljujemo, a tudi če ne, smo naredili premik. In prav ti drobni premiki ustvarjajo občutek napredka.
Ko se lotimo odločanja, kaj ostane in kaj gre, si zastavimo preprosto vprašanje: „Ali me ta predmet še vedno razveseljuje?“ Če je odgovor ne, je čas, da se poslovimo. Tako kot v garderobi, kjer neuporabljena oblačila zavzamejo dragocen prostor, tudi v življenju predmeti brez pomena ustvarjajo odvečno težo. Z vsakim odloženim kosom pa pridobimo več prostora za tisto, kar nam res prinaša veselje in lahkotnost.
Obred zase
Pospravljanje lahko spremenimo tudi v obred zase. Namesto da ga dojemamo kot nujno zlo, ustvarimo atmosfero, ki ga naredi prijetnega. Vklopimo glasbo, ki nas dvigne, prižgemo svečo, ki omami prostor z vonjem, in poskrbimo, da proces postane skoraj meditativen trenutek. Tako vsak pospravljen kotiček prinese tudi nekaj notranjega miru.
Čeprav je skušnjava, da bi želeli rešiti vse naenkrat, ogromna, se je bolje osredotočiti na male cone miru. Izberimo nočno omarico, kjer ostane le knjiga, ki jo beremo, in skrbno izbrana lučka. Ali pa kavč, ki je vedno pripravljen na sprostitev, brez odvečnih predmetov. Ti drobni otočki urejenosti ustvarjajo občutek nadzora in sproščenosti. In ko imamo vsaj en prostor, ki diha, se občutek razširi tudi na nas same.
Pomembno pa je tudi, da ne pozabimo na nagrado. Vsak napredek šteje, zato se po pospravljanju lahko razveselimo s skodelico čaja, sprehodom ali majhnim darilom, ki nas osreči. Takšne nagrade ustvarijo pozitivno povezavo – in naenkrat pospravljanje ni več nekaj, čemur se izogibamo, ampak dejavnost, ki prinaša zadovoljstvo.
Resnica je, da nered ni le stvar prostora, temveč tudi odraz našega uma. Ko ustvarimo red na mizi, v omari ali v torbici, v resnici ustvarimo red tudi v svojih mislih. Vsak majhen korak je znak napredka – ne popolnosti, temveč občutka, da spet držimo vajeti v svojih rokah. In v tem je lepota: preprosti triki nam pomagajo, da naredimo prostor za jasnost, lahkotnost in občutek, da lahko stopamo naprej.
Foto: Pexels
Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.
