Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je lastnike gozdov znova opozoril, da se izteka ključni rok za ukrepanje proti podlubnikom, ki lahko v kratkem času povzročijo obsežno škodo. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prav marec odločilen mesec za sanacijo napadenih dreves in preprečevanje širjenja škodljivcev.
Na ministrstvu so navedli, da se v tem obdobju izteka večina rokov za posek tako imenovanih lubadark, ki so bili izdani v pozni jeseni in čez zimo. Lastnike so opozorili, naj dela opravijo pravočasno, saj je prav posek in uničenje zalege pod skorjo eden ključnih ukrepov za omejevanje škode v letu 2026.
Po podatkih ZGS mora približno 900 lastnikov gozdov do konca marca posekati in odstraniti še okoli 30.000 kubičnih metrov iglavcev. Gre za drevesa, v katerih so podlubniki prezimili in predstavljajo neposredno tveganje za širjenje napadov.
Na zavodu so opozorili, da lahko podlubniki po uspešni prezimitvi hitro povečajo svojo populacijo in se razširijo na zdrava drevesa. Zato so izpostavili, da je ključnega pomena, da se napadena drevesa odstranijo še pred izletom hroščev, ki običajno nastopi spomladi.
Prvi znaki napadov že zgodaj spomladi
Lastnike gozdov so pozvali, naj bodo pozorni na prve znake napada. Kot so navedli, lahko lubadarke prepoznamo po odstopanju skorje, obarvanju krošenj in odpadanju iglic, pogosto pa so prisotni tudi znaki smolenja in rjava črvina ob dnu dreves.
Na ZGS so opozorili, da je zgodnje odkrivanje ključnega pomena, saj omogoča več časa za pravočasen posek in uničenje zalege. Lastnikom so svetovali redno spremljanje stanja v gozdovih, vsaj enkrat mesečno, ter takojšnje obveščanje revirnih gozdarjev ob zaznavi sumljivih znakov.
Ob tem so izpostavili, da bodo prvi letošnji napadi podlubnikov najverjetneje sledili že v aprilu, na hladnejših območjih pa nekoliko pozneje, v maju.
Sanitarni posek ostaja ključni ukrep
Na ministrstvu so poudarili, da sanitarni posek ostaja temeljni ukrep za ohranjanje zdravja gozdov. Gre za odstranjevanje okuženih, napadenih ali poškodovanih dreves, s čimer se preprečuje nadaljnje širjenje škodljivcev. Po njihovih navedbah so naravne ujme in namnožitve podlubnikov še vedno glavni razlog za obsežne posege v slovenskih gozdovih.
Podatki za leto 2025 kažejo, da je bilo zaradi sanitarnih razlogov posekanih 1,30 milijona kubičnih metrov lesa, kar predstavlja približno 32 odstotkov celotnega poseka. Med razlogi je bilo 44 odstotkov poseka povezanega s podlubniki, 26 odstotkov pa z naravnimi ujmami.
Na ZGS so izpostavili, da je bila poškodovanost gozdov zaradi podlubnikov največja na območju Slovenj Gradca, vendar so hkrati navedli, da se je skupni obseg poseka zaradi podlubnikov v primerjavi z letom 2024 zmanjšal. Na zavodu so poudarili, da so lastniki gozdov ključni partnerji pri ohranjanju zdravih gozdnih ekosistemov. Izpostavili so, da lahko le s pravočasnim ukrepanjem in sodelovanjem preprečijo večje izbruhe podlubnikov ter ohranijo gozdove odporne in funkcionalne.
Kot so navedli, gozdovi poleg gospodarske vloge opravljajo tudi številne druge funkcije – od varovanja narave do zagotavljanja obnovljive surovine, zato je njihovo dolgoročno ohranjanje v interesu celotne družbe.
