Predsednica republike Nataša Pirc Musar se ne bo udeležila nedeljske državne proslave ob dnevu suverenosti v Kopru. Med razlogi je navedla omembo “35. obletnice osvoboditve Slovenije”, spremembe protokola, izjavo direktorja Ukoma Sebastjana Jeretiča ter dejstvo, da na proslavo niso povabljeni borčevski praporščaki s prapori, na katerih je rdeča zvezda.
“Za takšno potezo sem se odločila z grenkobo v srcu, a iz tehtnega razloga, ker ne pristajam na spreminjanje zgodovinskih dejstev, izključevanje in delitve našega naroda,” je po navedbah N1 sporočila Pirc Musar.
Kot smo že poročali v prispevku o državni proslavi ob dnevu suverenosti, sta bila sprva kot slavnostna govornika predvidena predsednica republike in premier Janez Janša. Urad predsednice je nato prejel ustno prošnjo, naj bo edini slavnostni govornik Janša.
Pirc Musar je prošnji ugodila in se nameravala proslave udeležiti kot gostja. Zdaj pravi, da so se v zadnjih dneh zgodile stvari, ki po njeni oceni niso državotvorne in domoljubne.
Spor zaradi praporov z rdečo zvezdo
Predsednica nasprotuje zlasti izključitvi praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Po njenem prepričanju narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno ni mogoče enačiti z JLA, ki je leta 1991 napadla Slovenijo.
Organizatorji poudarjajo, da borci kot posamezniki niso izključeni. Predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave Jelko Kacin je pojasnil, da so bili povabljeni vsi prapori razen tistih s simbolom, pod katerim je JLA napadla Slovenijo.
“Vse to se je zgodilo pod rdečo zvezdo, zato so bili tokrat povabljeni vsi prapori, razen tistih, ki nosijo simbol, pod katerim je JLA napadla Slovenijo,” je dejal Kacin.
Dan suverenosti zaznamuje dokončni odhod vojske nekdanje Jugoslavije s slovenskega ozemlja. Zadnji vojaki JLA so 25. oktobra 1991 iz koprskega pristanišča zapustili Slovenijo, potem ko je ista vojska pod rdečo zvezdo nekaj mesecev prej napadla nastajajočo slovensko državo.
Zato odločitev, da na slovesnosti ob njenem odhodu ni praporov s simbolom agresorske vojske, težko označimo za izključevanje borcev. Gre za razlikovanje med ljudmi in politično-vojaškimi simboli. Posamezniki so na proslavo povabljeni, sporni pa so prapori z znakom države in vojske, od katerih se je Slovenija osamosvojila.
Predsednica nasprotuje tudi besedi “osvoboditev”
Pirc Musar je kritična tudi do navedbe, da bo Slovenija zaznamovala 35. obletnico svoje osvoboditve. Poudarila je, da se je država leta 1991 osamosvojila in ne osvobodila.
Kacin je takšno razlago že zavrnil. Pojasnil je, da uradno ime praznika ostaja dan suverenosti, navedba o osvoboditvi pa opisuje dogodek, ki ga proslava obeležuje – trenutek, ko je slovensko ozemlje zapustil še zadnji pripadnik JLA.
Slovenija se je politično in pravno osamosvojila, z odhodom zadnjega vojaka tuje vojske pa je dokončno prevzela nadzor nad celotnim državnim ozemljem. Prav temu je dan suverenosti tudi namenjen.
